Zbudila sem se in prvo, kar mi je prešinilo misli, je bilo dejstvo, da je petek in da grem danes domov. Nisem mogla povsem opredelit čustva ob tem dejstvu...bila sem žalostna, da zapuščam vse in istočasno vesela, da grem domov.
Petra mi je povedala, da me je okoli polnoči iskala Adriana in da je bila zelo žalostna, ker se nismo dobili, kljub temu da me je povsod iskala. Ja, sej pravim...včasih so stvari nerazumljive. Povsod sem jo tudi jaz iskala...in kot sva ugotovili kasneje, nama je zavesa preprečila, da bi se našli :(
Petra me je še spomnila, da naj s seboj za na Kathleen H.D. seminar vzamem 3 primerke mojega nakita...da bi lahko pred seminarji uživali vsaj par minut ob rjavitoplivodi, sva morali pohiteti, zato sva po hodniku skoraj tekli :P
Na vrtu bara, sva naredili natančen streteški plan za današnji dan...saj sva imeli še en kup stvari, časa pa le do polpetih, ko naju bo čakal taxi pred hotelom.
Ko sva odšli gor do predavalnic, sem srečala zmenkove vprašujoče oči in premikajoče ustnice, ki so me nemo iz drugega kota prostora spraševale: " Are you OK?" V odgovor sem le prikimala in mu namenila hvaležen nasmeh, ki se je preselil tudi na njegove ustnice.
Seminar, ki sem ga imela to jutro je govoril o konstruktivni kritiki. Kaj prava kritika za umetnika pomeni... kdaj, od koga in kdo smo tisti, ki smo soposobni kritiko sprejet. Že takoj sem imela občutek, da me med razlago procesa Kathleen zelo pogosto gleda in ko je vprašala, kdo se javi za obravnavo je spet gledala mene. Ni mi preostalo drugega, kot da privolim...in se vsedem na stol pred celo sobo udeležencev seminarja. Ne ni mi bilo prijetno, ker nisem vedela kaj lahko pričakujem...a že po parih zastavljenih vprašanjih, sem padla v debato in z vsako poro vpijala vsako prejeto kritiko in mnenje. In ja, zvedela sem ogromno! Zanalizirali so me na nivojih, ki jih sama nikoli nebi zaznala... odpirali so mi oči proti pogledom, na katere niti pomislila nisem nikoli...me spraševali o stvareh, ki so odpirala nova vprašanja...mi spremenili moj pogled na moje izdelke, ki so si jih podajali med seboj.
Ne definitivno nisem pričakovala ničesar od vsega tega, kar sem dobila v naročje...sploh pa ne besed, ki mi jih je namenila Kathleen! Naravnost fantastična izkušnja, ki mi je po eni strani napumpala mojo samozavest, po drugi pa mi je dala vedet, da se moje objave spremljajo ;-)
Ponovno sem predavalnico zapustila lebdeča, nekje med jasno vizijo in razmetanim podstrešjem.
Petra me je spomnila, da je čas za pakiranje prtljage, ko so pristopile Čehinje in me povprašale, zakaj nimam nič nakita v galeriji. Na hitro sem jim razložila zakaj in da se mi mudi pakirat. Zmenile smo se, da se vidimo po kosilu, ko se bodo zbrale vse in da si bodo ogledale kar imam.
Med dirjanjem v sobo, sem se v zmenek in njegovo ženo skoraj zaletela. Pokazala in izročila sem mu vrečkico, ki sem jo cel dan že nosila zanj. Povedala sem mu, da se moram izselit iz sobe do 12h in da se mi mudi, vseeno pa da bi rada da se še vidiva predno grem. "OK. Later." je odgovoril in že sem bezljala po hodniku do sobe.
Ja tudi pakiranje samo je bilo po svoje prav hecno.
Na Malto sem prišla z 2 kovčkoma... v enem, tavelikem so bile le stvari za delavnico. Zato sem bila sveto prepričana, da bom šla domov le z večjim in bom manjšega odvrgla v smeti...no, pa ni blo tko 0-o Vse ni šlo v enega velikega...prevzaprav je vse komaj šlo v oba!!!?
Nič jasno...ampak tko pač je blo...in spet sem trogala 2 kufra do recepcije...grrrr
Neva nama je prijazno odstopila svojo sobo, da sva v njo spravili kovčke in že sva bili z Petro na poti do jedilnice. Žal so Čehinje ravno pojedle, tako da sem šla nazaj dol v Nevino sobo in jim odprla škatle nakita v kovčku. Vse kar jim lahko rečem je le še 1x HVALA! Na poti iz sobe sem srečala tudi Lindo, s katero sva se vrnili v sobo in se zaklepetali. Na račun tega v kratkem pričakujem slikico Ron-ovega srca, ki ga bo kupila v mojem imenu. Linda je res prekrasna topla duša!
Ko sem ponovno stopila v jedilnico, sva se z zmenkom srečala z očmi. Povabil me je k svoji mizi, za katero sta z ženo ravno dokončevala kosilo. Na hitro mi je razložil kaj ima namen v popoldnevu narediti in kdaj lahko na skrivaj pridem v njegovo sobo.
Takoj sem bila za...ampak, kot vedno je najlažje delat račun brez krčmarja :P
Petra mi je povedala, da me je okoli polnoči iskala Adriana in da je bila zelo žalostna, ker se nismo dobili, kljub temu da me je povsod iskala. Ja, sej pravim...včasih so stvari nerazumljive. Povsod sem jo tudi jaz iskala...in kot sva ugotovili kasneje, nama je zavesa preprečila, da bi se našli :(
Petra me je še spomnila, da naj s seboj za na Kathleen H.D. seminar vzamem 3 primerke mojega nakita...da bi lahko pred seminarji uživali vsaj par minut ob rjavitoplivodi, sva morali pohiteti, zato sva po hodniku skoraj tekli :P
Na vrtu bara, sva naredili natančen streteški plan za današnji dan...saj sva imeli še en kup stvari, časa pa le do polpetih, ko naju bo čakal taxi pred hotelom.
Ko sva odšli gor do predavalnic, sem srečala zmenkove vprašujoče oči in premikajoče ustnice, ki so me nemo iz drugega kota prostora spraševale: " Are you OK?" V odgovor sem le prikimala in mu namenila hvaležen nasmeh, ki se je preselil tudi na njegove ustnice.
Seminar, ki sem ga imela to jutro je govoril o konstruktivni kritiki. Kaj prava kritika za umetnika pomeni... kdaj, od koga in kdo smo tisti, ki smo soposobni kritiko sprejet. Že takoj sem imela občutek, da me med razlago procesa Kathleen zelo pogosto gleda in ko je vprašala, kdo se javi za obravnavo je spet gledala mene. Ni mi preostalo drugega, kot da privolim...in se vsedem na stol pred celo sobo udeležencev seminarja. Ne ni mi bilo prijetno, ker nisem vedela kaj lahko pričakujem...a že po parih zastavljenih vprašanjih, sem padla v debato in z vsako poro vpijala vsako prejeto kritiko in mnenje. In ja, zvedela sem ogromno! Zanalizirali so me na nivojih, ki jih sama nikoli nebi zaznala... odpirali so mi oči proti pogledom, na katere niti pomislila nisem nikoli...me spraševali o stvareh, ki so odpirala nova vprašanja...mi spremenili moj pogled na moje izdelke, ki so si jih podajali med seboj.
Ne definitivno nisem pričakovala ničesar od vsega tega, kar sem dobila v naročje...sploh pa ne besed, ki mi jih je namenila Kathleen! Naravnost fantastična izkušnja, ki mi je po eni strani napumpala mojo samozavest, po drugi pa mi je dala vedet, da se moje objave spremljajo ;-)
Ponovno sem predavalnico zapustila lebdeča, nekje med jasno vizijo in razmetanim podstrešjem.
Petra me je spomnila, da je čas za pakiranje prtljage, ko so pristopile Čehinje in me povprašale, zakaj nimam nič nakita v galeriji. Na hitro sem jim razložila zakaj in da se mi mudi pakirat. Zmenile smo se, da se vidimo po kosilu, ko se bodo zbrale vse in da si bodo ogledale kar imam.
Med dirjanjem v sobo, sem se v zmenek in njegovo ženo skoraj zaletela. Pokazala in izročila sem mu vrečkico, ki sem jo cel dan že nosila zanj. Povedala sem mu, da se moram izselit iz sobe do 12h in da se mi mudi, vseeno pa da bi rada da se še vidiva predno grem. "OK. Later." je odgovoril in že sem bezljala po hodniku do sobe.
Ja tudi pakiranje samo je bilo po svoje prav hecno.
Na Malto sem prišla z 2 kovčkoma... v enem, tavelikem so bile le stvari za delavnico. Zato sem bila sveto prepričana, da bom šla domov le z večjim in bom manjšega odvrgla v smeti...no, pa ni blo tko 0-o Vse ni šlo v enega velikega...prevzaprav je vse komaj šlo v oba!!!?
Nič jasno...ampak tko pač je blo...in spet sem trogala 2 kufra do recepcije...grrrr
Neva nama je prijazno odstopila svojo sobo, da sva v njo spravili kovčke in že sva bili z Petro na poti do jedilnice. Žal so Čehinje ravno pojedle, tako da sem šla nazaj dol v Nevino sobo in jim odprla škatle nakita v kovčku. Vse kar jim lahko rečem je le še 1x HVALA! Na poti iz sobe sem srečala tudi Lindo, s katero sva se vrnili v sobo in se zaklepetali. Na račun tega v kratkem pričakujem slikico Ron-ovega srca, ki ga bo kupila v mojem imenu. Linda je res prekrasna topla duša!
Ko sem ponovno stopila v jedilnico, sva se z zmenkom srečala z očmi. Povabil me je k svoji mizi, za katero sta z ženo ravno dokončevala kosilo. Na hitro mi je razložil kaj ima namen v popoldnevu narediti in kdaj lahko na skrivaj pridem v njegovo sobo.
Takoj sem bila za...ampak, kot vedno je najlažje delat račun brez krčmarja :P
Ni komentarjev:
Objavite komentar