torek, 24. december 2013

Želim vam... I wish you...


 Merry Christmas and a Happy New Year!
 Fröhliche Weihnachten und ein gutes Neues Jahr!
 Joyeux Noël et une Bonne Année!
 Feliz Navidad y un Feliz Año Nuevo!
 Buon Natale e un Felice Anno Nuovo!
Sretan Božić i Nova godina
 Veselé Vánoce a Šťastný Nový Rok!
 Kellemes Karácsonyi Ünnepeket és Boldog Új Évet!
 Весела Коледа и Щастлива Нова Година!
 חג שמח ושנה טובה!
 Merry Christmas ve Yeni Yılınız Kutlu Olsun!
 Veselé Vianoce a Šťastný Nový Rok!
 Prettige Kerstdagen en een Gelukkig Nieuwjaar!
 С Рождеством и Новым Годом!
Срећан Божић и Срећна Нова Година

 

sreda, 30. oktober 2013

Gužva...

...povsod...doma, na mailu, na netu, v "čakalnici"...no povsod, potem pa za delat gužvo tukaj enostavno zmanjka časa :(
Kaj naj rečem...dogaja se!

Med drugim se je ponovno rodila moja že stara ideja in se transformirala v Neskončno-zapleteno tehniko (Endless-tangled technique)





Pa pričele so se letošnje Prčaklnice...in nastali so prvi osnutki zapestnic...(ok, jest mal prehitevam-mi je tolk všeč, da jo moram čimprej končat)



Začele so se tudi delavnice v Rayherju...na prvi bomo izdelali tako broško ;-)



V čakalnici pa je še nekaj "pacientov", ki me čakajo...in se jih moram lotit...saj se njihova vrsta vsak dan daljša...kar me zlo veseli!


torek, 22. oktober 2013

Ko se igram...

...in prepustim trenutnemu navdihu, ponavadi pridejo iz mene prijetni spomini iz moje podzavesti.
Tudi tale ogrlica je nastala med igranjem z napol suho bohvekdaj namešano plahtico polymerne mase, ki je lepo zvaljana pridno čakala v plastični posodi.
Med premetavanjem po roki, je tako lepo napokala, da sem jo morala spremeniti v kos razpokane zemlje z dodatkom lesa...in kmalu je nastala modificirana podoba iz otroštva, spomin na raziskovanje presušenega Cerkniškega jezera...


PS:...me je imelo, da bi dodala še okostje kake ribe, pa sem se premislila...hahaha




Seveda je v ogrlici viden močan vpliv Sylvie Peraud, kar pa me na niti ne čudi...spomini na njeno delavnico in njo so sveži in seveda zlo lepi...mislim da tale slika o najinem odnosu pove vse ;-)


četrtek, 10. oktober 2013

Objava, ki ti polepša dan!

Polymer secrets

by CYNTHIA TINAPPLE on OCTOBER 10, 2013
Kurent on PCDailySlovenia’s Klavdija Kurent limits her polymer color palette and concentrates on textures, twists and surface treatments that tease the eye and beg to be examined by hand.
Klavdija will reveal her secrets at EuroSynergy in her Let’s Twist Againworkshop. See what she’s talking about on her Flickr pages, her blogand on Facebook.

EuroSynergy

EuroSynergy represents a new direction in polymer art and I’ll be explaining which direction we’re headed with the opening speechentitled Those who tell the stories rule the world. The promo photos show someone who looks like she knows her stuff. The secret is that I rely on you, dear readers.
Isn’t it time you took a chance too? If I go out on a limb with my predictions, you can surely join me on that limb by showing your art. You can enter your artwork in the IPCA Awards competition from now until mid-January. Here’s the how-to-apply information.

sreda, 09. oktober 2013

Ta...

...osnova ogrlice, je skoraj pol leta čakala nedokončana. Pričela sem jo delati kmalu po prijavi na ECC...in kjub temu, da je manjkal le zaključek, mi je ni uspelo vzet s seboj v Prago :(
Polna je tekstur...takih "domačih" potrebščin, ki se večini od nas valjajo v kakem predalu ;-)







Prav tako, pa z menoj v Prago ni odšla tale šatuljica... 



...ker ni ustrezala standardom navedenih v pravilih swapa (mi je pa žal, da je kljub temu nisem vzela), zato jo sedaj nagradica v nagradni igri na moji FB strani: 

ponedeljek, 07. oktober 2013

Včasih...

...je sonce močnejše od oblakov, včasih zvezde svetijo svetleje...včasih ti je zelo toplo tudi pri nizkih temperaturah.

Po sila uspešnem poletju...se je zame uspešno pričela še prelepa jesen. 


Po dveh simpatičnih in smeha polnih delavnica s Kay, sem se v mislih že pakirala za Prago. Ne vem točno zakaj, vendar mi je to staro mestno jedro tako blizu...tako lepo mi diši po še, da se z veseljem vedno znova in znova vračam.


Po parih kaotičnih dneh priprav, ko sem skušala postoriti vse za nazaj in še malo za naprej...sem uspela narediti le manjšo zalogo tehle mojih unikatnih (prosim in želim, da ta ideja ostane le moja in ne dovolim kopiranja ideje!) in zelo dobro sprejetih polymer business cards...





...tole malo rojžco na mahovem hribčku za Nivea swap...





...spakirat najnujneše za oblečt in stvari za delavnice...in že smo se odpeljale proti ECC-ju.


Priznam, glede na spomine iz Nemškega ECC-ja so bila moja pričakovanja velika...ampak resnično dogajanje je moja najbolj utopična pričakovanja prekašalo že po prvih parih minutah, ko sem prestopila vrata Konferenčne stavbe. 

Utrujenost od poti, Zmajev pozdrav ob prihodu v hotel in sprehajajoča se podgana...




... so v trenutku potonili v pozabo. 
Odrinili  so jih objemi meni ljubih ljudi, ki sem jih po dolgem času ponovno srečala...trenutki, ko so imena internetnih prijateljev dobila obraze...žareče oči ko so popolni tujci prepoznali nakit okoli mojega vratu...delavnice polne smeha in klepetanja ob najbolj internacionalni mizi v naši Green room.



Zgodilo se je tudi kar nekaj naključnih, na nek način bizarno spooky stvari.

Ena najbolj dih jemajočih je bila, ko se je navaden čik odmor speremenil v Aha moment. 
Pred 2 leti sta me namreč Donna in Bettina med našim hecanjem "obtožile", da sem ista "pacientka" kot neko dekle iz Švice. Med prvo čik pauzo naše prve delavnice, sem pozdravila dekle iz naše sobe in le par besed sva potrebovale, da sva ugotovili da sva "sisters, from another mother and another father"...in ko je Christine povedala, da je iz Švice sem seštela koliko je 1+1. Tudi njen vzklik, ko me je predstavila Evi v sobi:" Dies ist DIE Klavdija!" me je nasmejal do solz.
Kmalu za tem sta tako Donna kot Bettina potrdili najino ugotovitev in naključje, da smo bile vse 4 na istem mestu ob istem času...je prav noro.

Še en tak moment je bil, ko sem ob isti mizi (kjer sta sedeli Christine in Eva) zagledala Meisho (ki sem jo prepoznala iz fotografij objavljenih iz Atlante)



...o kateri mi je Nikolina ne dolgo nazaj razlagala kako super in fajna je. Od tistega pogovora dalje sem se veselila, da me bo z Meisho Nikolina spoznala na Malti... in tadam...naklučje je hotelo, da sem jo imela pred očmi že pol leta prej...ha noro! No noro je bilo tudi spoznanje da je tudi ona moja "sister, from another mother and another father" in da sva na isti valovni dolžini tudi v načinu ustvarjanja. Prav neverjetno dober občutek je bil, ko sem ugotovila da nisem edina, ki ne dela popolnoma isto kot kažejo učiteljice...da je v isti sobi z menoj še ena taka pacientka kot jaz, ki mora delati po svoje :P Sedaj se Malte veselim še bolj...in ja naš meeting point si bomo ustvarile tudi tam, sem 100%, da si ga bomo!

Tudi vsakodnevno fotografiranje mojega okrašenega dekolteja nadvse prijazne Čehinje (ki ni znala niti besedice angleško), je pristalo na polici posrečenih situacij. 

Veliko presenečenje zame je bilo tudi povabilo in druženje ob isti mizi z Donno, Lindly, Sylvi, Bettino...




ves smeh in dovtipi, pa učenje obešanja žlice na nos (kdo bi si mislil, da me lahko Donna nauči tudi to...lol), pa čakanje na žreb listka pri swapu, pa sladki razkuhani špageti...pa prekrasen nočni sprehod po starem delu mesta, ki je popravil moj okus v ustih...




In tudi dokončani vsi projekti iz delavnic so svojevrsten presežek...




...(ne unih izpred 2 let, še nisem dokončala...ups)

Vsi izdelki so postali broške...ena med njimi pa je prav posebna, poigrala sem se z drugačnim načinom "zapenjanja"...



Bizarna pa je bila tudi Petrina realizacija moje na glas izrečene ideje... v pičlih parih urah smo se vse zmenile...tako da:
" Draga moja čarobna Praga, kmalu se spet vidiva!"





četrtek, 22. avgust 2013

Končno...

...ena, skoraj leto dni čakajoča osnova, je podelana...počasi pa mi le gre praznjenje zalog, zeloooooo počasi sicer, ampak gre :P



Takole zgledajo te moje zaloge. Nekatere osnove tu vmes bodo kmalu dobile zgodovinsko vrednost, verjetno ravno zaradi tega nikakor ne najdejo pot do designa, kjer bi jih uporabila...nekatere pa mi niso več všeč in čakam, da mi ponovno bodo :P


Imate tudi ve kje škatlo čakajočih?

petek, 09. avgust 2013

Ko ti dajo čas...

...ko te razumejo, da na silo nič ne gre...ko poznajo tisto tesnobo, ki se začne z besedico "moraš"...ko veš, da vejo...
Zaradi vsega tega je lažje kopirat samo sebe in nekako lažje si dopustim, da ni nujno da uspem iz prve:P
Kot ste verjetno že opazile, zadnje čase delam drugačen nakit...ogrlice v bolj spranih barvah, vse je zavito in prepleteno...in to vse zaradi priprave učnega načrta za delavnico, o kateri sem že pisala tukaj.

In ko sem na pol že obupala, me je le prijelo...in sem se odločila da naredim identično postavitev in sestavo ogrlice...le barvo sem si dovolila spremeniti...in to je bilo dovolj, da je končno proces dela nekako stekel...nastala je kopija, ki mi je v bistvu zaradi določenih malenkostih še bolj všeč ;-)
Najbolj všeč pa mi je, da je cel postopek časovno planiran do te meje, da me ni več strah ali je 4 urna delavnica dovolj...JE, več kot dovolj je ;-)



Tukaj je tipična fotka, kakršne imam za svoj nakit že več časa in sem se jih res že naveličala :(

In ker danes ni bilo prav vroče, ker ni bilo žgočega sonca, sem se odpravila fotkat ven, pred hišo, na stare železniške tramove in tako je nastalo par fotk ogrlice na tej razdrapani površini lesa...vse skupaj je dobilo tak dodaten rustikalen priokus.






Moram priznat, da so mi všeč (upam, da tudi vam:P)...in upam, da se še kdaj spomnim in izkoristim lepoto lesa, ki mi leži pred vrati ;-)

sreda, 07. avgust 2013

Še je...

...vroooooooočeeeeeee!
Ja vem zelo originalen in poseben naslov sem dala, ampak tolk prekuhana še nisem bla in mi kaj drugega niti ne pade ven :P

Je pa par noči nastajalo tole:








Končno pa sem sestavila tudi telele:


sobota, 03. avgust 2013

Vroče jeeeeeeeeee...

...res bi komot že nehal kurt unitmgor no...mislm sej smo že vsi lepo skuhani in podušeni :(

Stanju primeren je tudi nakit, ki nastaja... hot...


sreda, 31. julij 2013

Kdo bi si mislil...

...da bo pot na katero so me usmerili v OŠ, tako ovinkasta, polna veselja, preprek, velikih razpok, presenečenj in seveda tudi sranja.

Kdo bi si mislil, 
da me bo ta mala, nič kaj obetavna, z robidjem zaraščena potka pripeljala na pot, ki je vodila do prve tlakovane ceste, ki me je pripeljala do prave avtoceste.

Kdo bi si mislil...
...da se bom spotaknila ob skoraj vsako oviro in se vsakič znova pobrala...
...da bom vedno našla način kako priti čez luknje, tudi takrat ko se konca praznine niti ni videlo...
...da si bom znala obrisati nožice, ne glede na to v kako velik drek sem stopila...
...da me bodo na moji poti spremljali tako posebni ljudje, tudi marsikateri Človek z veliko začetnico...

...kdo bi si mislil...

Kdo bi si mislil, 
da hodim še vedno v isto smer in da me rahli naklon moje ceste sploh ne moti, da pravzaprav uživam ob vsakem prehojenem mm že vsa ta leta...

...kdo bi si mislil...

Jest si nisem.






ponedeljek, 15. julij 2013

Food for new thought

Včasih...


je potrebno pogledat stvari iz drugega zornega kota, se lotit zadev na koncu in se zrint na začetek...včasih pa je dovolj, da se z barvami umažeš do komolcev ali pa sprejmeš telefonski klic...in takrat si srečen kot majhen otrok, ki mu podarijo veliko liziko :P
Uživajte tudi vi...poletje je!


sreda, 10. julij 2013

Small secrets

Povsod se skriva kakšna....


skrivnost in počasi ena za drugo lezejo na svetlo in se razkrivajo. Zaradi nekaterih se tudi malo manj pogosto javljam... ko se bodo vse odkrile, bodo več kot dobro opravičilo za moje izostanke :P

Ena taka skrivnost, ki mi je zadržavala stran od kompa, je bil tudi tale swap, ki sem ga tokrat poslala v New York, v mesto Rome. Končno je danes prispel na naslov, zato ga lahko pokažem. 



Tema swapa je bila Fantasy vessels & twinchie. Seveda nisem pri nas našla kovinske osnove, na kateri bi naredila šatuljo, zato sem se skušala držati vsaj mere ki je bila podana (10x6x2cm)


Ne vem zakaj, ampak moji twinchie morajo imeti nek namen, zato tudi tokrat nisem mogla drugače, kot da mu le tega določim. Prejšnjič je postal majhna slika, tokrat pa je postal Lucky charm obesek za ključe. Na njem so skoraj vse podobe, ki sem jih na netu našla pod definicijo prinašalcev sreče.  Žad je za ozadje, mavrica, 7 gub na mavrici, podkev, lonec zlatnikov, zvezda, kačji pastir, slon, kitajski kovanec, pujs, želva, štiriperesna deletljica, pikapolonica, želod...torej jih je skupaj 14, kar pa je 2x7...7 pa je tudi srečno število.


Swapu sem dodala še knjižno kazalo z še eno malo knjigico in BOH, ker jo moja swapika na žalost potrebuje :(



Drga "skrivnost" ki se je razkrila prejšnjo soboto na Art Marketu, pa je bila na novo zasnovana postavitev mojih izdelkov za sejemsko podobo. Hotela sem imeti bolj pregleden štant in ker sem imela blago in voziček...se je vse začelo vrteti okoli pik in črno bele kombinacije. Takle je, potrebni so še manjši popravki, vendar kot celota mi je nova podoba všeč;-) Pa vam?





ponedeljek, 17. junij 2013

Small secrets

Ker ne morem...


...zdržat do srede, bo danes na vrsti izjemoma tema o Majhnih skrivnostih :P


Kot sem že večkrat povedala imam več sreče kot pameti. 
Pred leti, jo je pot zanesla v mojo bližino in od takrat je v mojem osončju...Petra je eno samo sonce, ki me zna pogret in velikokrat "brcnit" na taprav način.
Ker ve kako ležijo moje neuporabljene plahtice polymer claya, mi je zadnjič predlagala, da mi prinese organizator, ki ne služi več svojemu namenu. 


Seveda sem bila takoj za.Tale škatla z 10 predali je kot nalašč za ta namen! Potrebovala je le malo čiščenja, malo papirja, par črt in pik in je čudovita...taka čist samo za v moj kot!




Petra fantastično rešitev si našla. Draga moja 10000X ti HVALA!