torek, 20. julij 2010

Bradavička in razkrečene noge...

Med gručo počasi mimo hodečih rahlo zdolgočasenih domačinov, ga nisem in (če se nebi ustavil) ga tudi nebi opazila. Bil je eden redkih, ki se je ustavil na najini stojnici, si z zanimanjem ogledoval moj nakit...moj nakit!
On moj profesor iz Oblikovne, ki je bil vedno kritičen, direkten, provokativen...in me je v šoli vedno spravljal do roba pameti...sposobnosti...samokontrole.
On, se je ustavil!




Ponovno sem se počutila kot šolarka. V tistem hipu so mi šli čez glavo vsi trenutki negotovosti, vse seminarske naloge, ki sem mu jih s potnimi dlanmi izročala v presojo...vse njegove konstruktivne a sila provokativne kritike, ki so me žgale...spodbujale mojo trmo, da je vztrajala, se mu dokazovala in se ni uklonila, obupala.


Za zaključni izpit sem delala CGP (celostno grafično podobo) za linijo moške kozmetike. Naredila sem vse, od raziskave tržišča, do raziskave materialov, možnosti razreza kartona, ekonomičnosti transportnega pakiranja...pa vse do javnomnenjske raziskave naključno izbranega vzorca.

Nikoli ne bom pozabila njegovega komentarja ob prvih skicah, pri prvi konzultaciji: TO! Končno ena, ki si upa združit erotiko z moškim svetom! Tale bradavička in razkrečene noge bodo hit!


Lahko si me predstavljate...tisti hip niti nisem dojela čisto nič drugega, kot to da sem šokirana.
Potem sem...ko mi je razložil, da je odprtina kartonske embalaže asociacija na razkrečene noge, bunkica pa bradavička.
Njegovo dojemanje sveta in njegova drznost sta me vedno šokirali. Fascinirali!
...in ta embalaža je bila do te nedelje zakopana med vso kramo v kleti...tako, da tudi pod razno ni mogla postati hit :))

In po vseh teh letih, ga je pot pripeljala do mene...ponovno je bil tu, pred menoj.
Pristopila sem do njega, ga ogovorila in čez obraz se mu je razlezel prešerni nasmeh.
Še vedno je imel tisto nekaj v očeh, še vedno sta mu notri sedela 2 hudička, ki sta zvedavo opazovala moj nakit, embalažo mojega nakita...in Petrine obešanke.
Zalotila sem se, da pričakujem provokacijo, da čakam na njegovo meni tako znano reakcijo, na kako erotično prispodobo...na kritiko, ki me je ponavadi vrgla iz tira in me hkrati utirila po svoje...

Ob ogledovanju je izustil le kup čisto običajnih komentarjev, zanimalo ga je le tisto kar zanima tudi vse ostale-navadne, nič posebne, nič drugače dojemajoče opazovalce...nekaj tako neposebnega od njega res nisem pričakovala!

Izmenjala sva še par osnovnih podatkov...in že je odšel naprej.

Spremenjen.
V mojih očeh.

Vrgla sem ga namreč iz prestola strahospoštovanih osebkov mojega življenja.

ponedeljek, 12. julij 2010

Nafilane baterije meni škodijo

Lahko bi naštela en kup razlogov, zakaj sem mrknila...lahko bi, pa ne najdem nobenega prepričljivega izgovora...nobenega tako verjetnega razloga, da bi mu vrjela še sama.
Kakor koli obračam...vsi izgovori in razlogi imajo le en skupni imenovalec: lenoba!

In kaj počnem cele dneve...ha, kaj le?
Lenariiiiiiiiiiim!

Ker mi vročina čez dan ne dopušča mečkanja Fima ): ...sem se vrgla v papirčkanje...




Čestitke?...jah, mogoče bo tud kakšna...enkrat:P
Zdaj so me bolj obsedla knjižna kazala...če me bojo tudi čestitke, bomo pa še videli :D


Na koncu pa še par besed o nagradah...
Tiste, ki me spremljate veste da sem malo (ja, ja vem da je to precej relativna zadevšna...hahaha) čudna, malo samosvoja in včasih pri kakih stvareh tud čistnemogoča.
Včasih tud mene motijo moja lastna dvolična merila, ampak si ne morem pomagat.
Rada sicer vidim, da se kdo spomni name in me nagradi s blog nagradico...po drugi strani so mi pa vse te stvari ena navadna odvečna navlaka na mojem blogu.
Mogoče sem občutljiva, ker me vse spominja na neko neosebno zbiranje (tukaj se zbirajo nagrade, spremljevalci...na FB-ju prijatelji...na Klavdija's corner oboževalci), na bahanje z  kvazi popularnostjo, priljubljenostjo...na neko vrsto tekmovanja ):
Sama nisem iz takega testa, da bi mi bilo to pomembno...števec obiskov na mojo stran, je zame dovolj veliko merilo...in zato na rabim še vseh ostalih tekmovanj.

Zato bom le tokrat naredila izjemo in jo po pravilih objavila...v bodoče, pa se vam že v naprej opravičujem...ker se res teh igric nočem igrat in se jih zato tudi ne bom :P


Tokratno nagrado so mi podelile  Teya , Urška in Mojca-mka




Pravila:
-daj nagrado 10 blogerjem
-napiši post o nagradi, kdo ti jo je podelil in prilepi tudi slikico
-blogerje, katere si nagradil, obvesti preko komentarja



The rules:

* Give this award to 10 sweet bloggers.

* Make a post about the award including the picture and mention the person who gave it to you.

* Put the award on your blog.

* Let your nominated 10 know you’ve awarded them by leaving a comment.


No koneckoncev se pa tud igrat po pravilih neznam...ali pa nočem :P...enostavno vas je preveč...preveč je vseh vas, ki vas obiskujem in so mi vaši blogi všeč, da bi vas izluščila le 10 ):
Zato poklanjam nagrado vsem vam, pri katerih sem pustila kadarkoli vsaj 1 komentar (kar v prevodu pomeni da vas obiskujem in se pri vas večkrat slinim).




Ja, ja saj vem...tudi pri pisanju komentarjev sem čist prevečorngčudna, a kaj morem...sem pač tko narjena, da težko mislim in pišem kadar imam usta polna sline...vzdihujem in cmokam, pa ponavadi ne v javnosti... :P hahaha