Z četrtkovim jutrom, so se pričeli tudi seminarji...zato je bilo posedanje na vrtu bara ob rjavitoplivodi malo manj brezskrbno in za kak cigaret krajše.
Na soncu in vetru, tam na vrtu je tudi padla dokončna odločitev, da ne bom svojega prinesenega nakita dala v prodajno galerijo. Namreč bolj, kot sem razmišljala, bolj mi je bilo jasno da bom delala spisek in detajlni opis izdelkov za dobre 3 ure...kar se mi pa res ni dalo :P
Na prvi seminar z Petro nisva šli skupaj, saj sva se prijavili vsaka na svojega.
Jaz sem šla na barvno teorijo od Maggie Maggio, ki mi je v glavi naredila kar precejšnjo zmedo.
Moje pošlihtane predale teorije, je razburkala z dejstvom, da se pigmenti pri mešanju čisto drugače obnašajo, kot se obnašajo barve svetlobe...in da svetlenje in temnenje ni povezano le z dodajanjem bele in črne. Kdaj sta minili 2 uri ne vem, saj je bila interakcija in razlaga na seminarju sila zanimiva...vem le, da je sledilo kosilo.
Konkretno kosilo, ki seveda ni minilo brez smeha in klepeta. Vmes je tudi padlo povabilo na poslovilno večerjo z Decomanom, saj je šel Jose v petek zjutraj že domov.Tudi obvezna kava in čik, sta po kosilu pasala kot že dolgo ne.
Odšli sva pogledat še v galerijo, kjer se mi je bliskalo od vseh videnih lepot in pri nekaterih tudi ob več kot zasoljeno visokih cenah. Res, nekateri se cenijo uiber to much :(
In že sva tokrat skupaj z Petro sedeli na seminarju, ki so ga skupaj pripravili Sage B., Dan C. in Tracy H. Tema seminarja je bila o inspiraciji, o zgodbi ki jo izdelek ima in jo izraža...o dejstvu, da hoče tvoj izrazni glas na plano, zavedno ali nezavedno...da prava pot ni štancanje komercialnih kosov, katere delaš iz nuje, ne s srcem...da kopiranje ni sprejemljivo v nobenem primeru...o teoriji širjenja obzorja, ki se na koncu zoža v lasten izrazni glas...in potem je bila izrečena besedna fraza, ki mi je osolzila oko. Seminar se je sicer končal in smo zapustili predavalnico, se v predverju že sladkali z prigrizki in kavo...ko sem jaz, še vedno premetavala besede...v moji glavi je odzvanjala le ena in ista besedna zveza.
Zmenek je to opazil instinktivno, on je takoj vedel kaj mi je in si vzel čas zame.
Odpeljal me je do velike šalice kave...zunaj, daleč stran od hotela.
Takoj, sva padla v pogovor..iz srca..brez olepšav, brez celofana...pristno, do kosti odkrito...
Pokazal mi je svoje brazgotine, mi razgalil svojo bolečino...prepričal me je, mi razložil njegov pogled, objasnil svoj research in mi potrdil kar sem nekje v sebi sicer vedela. Povedala sem mu zakaj nisem...razumel me je in mi povedal zakaj ni on...potožil je kar se mu dogaja sedaj in povedal da je razočaran nad umazanostjo sveta...
Videla sem njegovo veliko srce in začutila kako velik Človek je.
Ob njegovem komentarju, da so ljudje za sosednjimi mizami 100%, da me daje na čevelj...sva oba prasnila v smeh...
Ko sva se vrnila, sem kot mesečnik poiskala Petro in z njo odtavala do najine sobe...sprala sem iz sebe vse dogodke dneva... navlekla nase nove cote in se napol v transu odpravila na večerjo.
Priznam, da sem bila annoying med čakanjem zdaj enega, zdaj drugega...v mislih, sem bila itak drugje, v moji glavi je bil popoldanski coffee & break.
Motila me je negativnost in pretirana brezbrižnost...naveličana vsega, sem se sprijaznila in čakala...čakala, da smo se zbrali vsi...in smo končno šli. Ko smo se posedli, sem se odločila, da bom prisebna in prisotna, da se bom imela fino, da bom iz dane situacije izžela le pozitivne stvari...in sem jih! Bilo je fino, na momante zelo lušno...sploh čvekanje z Petro, Jano R.B., Gabi S. in Caro J. je bilo zabavno. Na čik pavzi z Josejem, pa sem razčistila tudi nekaj "problemov" in ponovno dobila potrditev, da sem njihova :)
Po večerji sem bila dogovorjena, da se dobimo z Adriano in ostalimi...vendar, nam ni uspelo, nismo se našli na ulici, kot smo se dogovorili :(
Ker se mi še ni spalo, sem odšla porabit še zadnje minute na kartici za internet.
Kmalu sta mimo računalnikov prišli Nevenka S. in Nikolina O., kar je pomenilo da gremo do bara, na dozo smeha in čveka :P
Spet je bil že petek, ko sem šla spet po dolgem hodniku do sobe in tople postelje :P
Na soncu in vetru, tam na vrtu je tudi padla dokončna odločitev, da ne bom svojega prinesenega nakita dala v prodajno galerijo. Namreč bolj, kot sem razmišljala, bolj mi je bilo jasno da bom delala spisek in detajlni opis izdelkov za dobre 3 ure...kar se mi pa res ni dalo :P
Na prvi seminar z Petro nisva šli skupaj, saj sva se prijavili vsaka na svojega.
Jaz sem šla na barvno teorijo od Maggie Maggio, ki mi je v glavi naredila kar precejšnjo zmedo.
Moje pošlihtane predale teorije, je razburkala z dejstvom, da se pigmenti pri mešanju čisto drugače obnašajo, kot se obnašajo barve svetlobe...in da svetlenje in temnenje ni povezano le z dodajanjem bele in črne. Kdaj sta minili 2 uri ne vem, saj je bila interakcija in razlaga na seminarju sila zanimiva...vem le, da je sledilo kosilo.
Konkretno kosilo, ki seveda ni minilo brez smeha in klepeta. Vmes je tudi padlo povabilo na poslovilno večerjo z Decomanom, saj je šel Jose v petek zjutraj že domov.Tudi obvezna kava in čik, sta po kosilu pasala kot že dolgo ne.
Odšli sva pogledat še v galerijo, kjer se mi je bliskalo od vseh videnih lepot in pri nekaterih tudi ob več kot zasoljeno visokih cenah. Res, nekateri se cenijo uiber to much :(
In že sva tokrat skupaj z Petro sedeli na seminarju, ki so ga skupaj pripravili Sage B., Dan C. in Tracy H. Tema seminarja je bila o inspiraciji, o zgodbi ki jo izdelek ima in jo izraža...o dejstvu, da hoče tvoj izrazni glas na plano, zavedno ali nezavedno...da prava pot ni štancanje komercialnih kosov, katere delaš iz nuje, ne s srcem...da kopiranje ni sprejemljivo v nobenem primeru...o teoriji širjenja obzorja, ki se na koncu zoža v lasten izrazni glas...in potem je bila izrečena besedna fraza, ki mi je osolzila oko. Seminar se je sicer končal in smo zapustili predavalnico, se v predverju že sladkali z prigrizki in kavo...ko sem jaz, še vedno premetavala besede...v moji glavi je odzvanjala le ena in ista besedna zveza.
Zmenek je to opazil instinktivno, on je takoj vedel kaj mi je in si vzel čas zame.
Odpeljal me je do velike šalice kave...zunaj, daleč stran od hotela.
Takoj, sva padla v pogovor..iz srca..brez olepšav, brez celofana...pristno, do kosti odkrito...
Pokazal mi je svoje brazgotine, mi razgalil svojo bolečino...prepričal me je, mi razložil njegov pogled, objasnil svoj research in mi potrdil kar sem nekje v sebi sicer vedela. Povedala sem mu zakaj nisem...razumel me je in mi povedal zakaj ni on...potožil je kar se mu dogaja sedaj in povedal da je razočaran nad umazanostjo sveta...
Videla sem njegovo veliko srce in začutila kako velik Človek je.
Ob njegovem komentarju, da so ljudje za sosednjimi mizami 100%, da me daje na čevelj...sva oba prasnila v smeh...
Ko sva se vrnila, sem kot mesečnik poiskala Petro in z njo odtavala do najine sobe...sprala sem iz sebe vse dogodke dneva... navlekla nase nove cote in se napol v transu odpravila na večerjo.
Priznam, da sem bila annoying med čakanjem zdaj enega, zdaj drugega...v mislih, sem bila itak drugje, v moji glavi je bil popoldanski coffee & break.
Motila me je negativnost in pretirana brezbrižnost...naveličana vsega, sem se sprijaznila in čakala...čakala, da smo se zbrali vsi...in smo končno šli. Ko smo se posedli, sem se odločila, da bom prisebna in prisotna, da se bom imela fino, da bom iz dane situacije izžela le pozitivne stvari...in sem jih! Bilo je fino, na momante zelo lušno...sploh čvekanje z Petro, Jano R.B., Gabi S. in Caro J. je bilo zabavno. Na čik pavzi z Josejem, pa sem razčistila tudi nekaj "problemov" in ponovno dobila potrditev, da sem njihova :)
Po večerji sem bila dogovorjena, da se dobimo z Adriano in ostalimi...vendar, nam ni uspelo, nismo se našli na ulici, kot smo se dogovorili :(
Ker se mi še ni spalo, sem odšla porabit še zadnje minute na kartici za internet.
Kmalu sta mimo računalnikov prišli Nevenka S. in Nikolina O., kar je pomenilo da gremo do bara, na dozo smeha in čveka :P
Spet je bil že petek, ko sem šla spet po dolgem hodniku do sobe in tople postelje :P
Ni komentarjev:
Objavite komentar