Malta...3.del

Prvo kar nama je padlo v oči v Rabbatu, so bile velike nalepke z številkami posrednikov in besedna zveza "For sale". Vsaka tretja hiša ali trgovina je bila zaprta in polepljena :( Nič kaj prijeten občutek, ko med sprehodom po ulicah nate "kričijo" taka opozorila. Med pohajanjem...

 ...sva si ogledovali izložbe in se smejali nenavadno kičastim, popolnoma neokusnim postavitvam...zavili sva tudi v trgovino od A-Ž. Predstavljajte si Ponteroso na Kitajskem stisnjeno na 4kvadratne metre...ob vstopu v tako štacunco je doza kiča kar butnila vate in nisi zdržal več kot par minut. Seveda sva cel čas čebljali in na glas komentirali vsako stvar, ki sva jo opazili...med drugim, sem si zaželela res poceni žensko inačico "pedertošla" in jo dobila v trgovini za najbolj kičasto izložbo... Petra se je spraševala, zakaj ni nobene trgovine z čevlji in jo za naslednjim vogalom "dobila", ter imela priložnost opazovat družinski nakup...kjer ženski del družine uživa v pomerjanju, moški pa zdolgočaseno opazuje in čaka na račun, ki bo njegova vstopnica za izhod iz štacune.

Za seboj sva imeli cel dan pohajkovanja, zato se nama je obema nasmejalo, ko sva videli ob cesti na tabli oznake za moški in ženski WC. Pohiteli sva notri in se čudili modernosti stavbe javnega WC-ja, saj sva morali v prvo nadstropje z novim dvigalom...in ko sva prišli iz dvigala, naju je ata za pultom po mojem vprašanju usmeril proti WC-ju. No malo čudno se mi je vseeno zdelo vse skupaj, sploh kopica stolov pred pultom, zato sem strica za pultom vprašala, kaj je to za ena stavba...razložil mi je, da sva v zdravstvenem domu...reakcija Petre na tehle slikah pove vse...

Po očitnem olajšanju, sva se še malo šli izgubljat po ulicah. V eni ulici sva naleteli na visoke ograje z kamerami ob vhodu...in se spraševale, le kaj skrivajo? Seveda sem morala poslikat notranjosti in ugotoviti...očitno sva se znašli v premožnejšem delu mesta :P

 Naredili sva še en krog...si ogledali še par znamenitosti...in se počasi odpravili proti avtobusni postaji.

 Avtobus za Bugibbo, naju je hitro dostavil na postajo blizu hotela. Tako hitro je minilo, ker sva celo pot z Petro delali obnovo in skupaj prišli do zaključka: "V tej mali res verni državici ima untmgor zelo blizu vsaj eno uho, saj je vsako najino na glas izrečeno željo/pomislek/komentar uresničil!"
Čeprav sva imeli že zelo močno željo po tušu in počitku, so naju najini prazni želodci prvo peljali do marketa, v katerem sva si kupili večerjo in vodo. Šele po temeljitem pregledu ostalih trgovinic v ulici, sva se končno odpravili do sobe, kjer sva se okrepčale in osvežili. Tako prijetno utrujen sva ugotovili, da je absolutno prezgodaj za oblačenje piđame, zato sva se odpravili še na krajši sprehod po promenadni poti ob obali...vse do trga, obkroženega z lokali in lokalčki. Na trgu sva tudi videli psa št.5 (potem sem jih nehala šteti).
Ko sva se vračali proti hotelu, je Petra pojamrala, da je na smrt utrujena in bo ko snop padla v posteljo...jaz pa sem v tistem hipu na nasprotni strani ulice videla Adriano, Myrno in kot sem kasneje zvedela udeleženko moje delavnice iz Argentine, Eleno. Po kratkem klepetu na pločniku je Petra odšla spat, jaz pa sem odšla z njimi nazaj proti trgu, saj nisem bila niti približno še zaspana...in ni mi žal,! Nasmejale smo se do solz. Adrijana in Myrna, sta bili moji sošolki na Nemškem ECC-ju in res sem jih bila vesela, da smo se po skoraj 3 letih ponovno videle. Ob večerji smo ves čas pile le vodo, smejale pa smo se toliko, kot da pijemo vodko :))) Ko smo prišle do hotela, sva šli z Adriano še na kozarček belega na vrt hotelskega bara...kdaj se je en dan prevesil v drugega, niti ne vem...vem da je bilo lušno klepetati z mojim "angelom varuhom".

Le še sprehod po hodniku do sobe me je ločil od postelje, v katero sm padla ko hlod ;-)