Malta...6del

Sredino jutro je bilo drugačno. Zbudila sem se brez bujenja...vendar ne sama, zbudila sem se z teto iz Krvavca. Ja, itak...ata Murphy me je z svojimi zakoni našel tudi na Malti :P
Petra mi je prinesla toplorjavovodo z mlekom v sobo in me po krajšem klepetu, čiku ali dveh zapustila. Razumela je da potrebujem čas za koncentracijo, za pripravo goodibag-ov, za obnovo plana poteka delavnice...da mi najbolj paše bit sama in se v miru telesno in psihično pripraviti na zame zelo pomembno delavnico.

Med zlaganjem Rayherjevih doniranih stvari (Silva HVALA!) in vseh ostalih za delavnico potrebnih materialov v vrečke, sem se uspela zbrati. 

Preskakajoče misli sem uspela nacentrirati v eno samo točko, v cilj ki sem ga imela: Izpeljati delavnico tako kot znam!

V sebi sem imela toliko enih čustev, da sem med tuširanjem prav čutila, kako se sloj za slojem luščijo od mene in jih voda spira v odtok. Sproščena in v celoti pripravljena, sem se ravno odpravljala iz sobe, ko se je iz sprehoda vrnila tudi Petra.

Skupaj, sva odšli v prostore delavnic, kjer so bile še vse delavnice v polnem teku. 

V sobi, ki je bila določena zame, je imela dopoldansko delavnico Nikolina in na "opozorilo", če bo končala pravi čas mi je zagotovila da bo. In je res, mizo za mentorja je spraznila in mi jo predala le nekaj minut čez drugo. Popolnoma druga pesem pa je bila z ostalimi na delavnici. Nekatere so malo dlje rabile, da so pospravile in zapustile sobo...medtem ko so druge malo več potrebovale, da so se na delavnico pripravile. 

Zaradi tega se je pričetek delavnice prestavil vsaj za pol ure. Prvo so si udeleženke vzele vrečkice, rokavice in priponke z imeni...

...jaz pa sem potem na hitro predstavila kako bo delavnica potekala in kmalu sem jim kazala že prvo tehniko...

Ko sem opazovala slike, ki jih je v večini naredila Petra (hvala ti tudi za to!...jaz seveda nisem naredila nobene:P) sem sprva videla le resne obraze...

...ki pa so se kmalu spremenile v slike polne nasmejanih ustvarjalnih punc, ki so uživale in sproščeno ustvarjale.

Posebaj moram omeniti Lindo, udeleženko delavnice na spodnji sliki...ki jo svež zlom roke ni odvrnil od udeležbe na moji delavnici. Linda je prekrasna oseba, ena tistih ki je zgodovino razvoja polymernih tehnik spremljala od blizu. Zato mi njena pohvala in vroča želja, da se moje delavnice udeleži, toliko bolj posebna in mi je v veliko čast.

Posebaj pa moram še enkrat omenit mojo Petro. Če nebi bilo nje, niti ne vem kako bi delavnica potekala, vem le da jaz ne bi bila pol toliko sproščena, kot sem bila ob dejstvu, da se lahko zanesem na njo. Res! Pečice so bile zunaj prostora delavnice, niti ne takoj pri vratih, ampak kar kakih 20m stran...in sprotno pečenje posameznih delčkov za ogrlico, mi brez Petrinega stalnega tekanja sem in tja in njenega popolnega nadzora pečic nebi uspel.
Prepričana sem, da mi nebi uspelo brez tvoje pomoči...res ti HVALA Petra!

Na žalost, so me malo čez peto uro obvestili, da se morajo pečice izklopiti (da se bodo pravi čas ohladile) saj je bila točno ob šestih že napovedana otvoritvena slovesnost.
Tako žal kljub dobri volji nismo spekle vseh delčkov in ogrlice nismo dokončale. Sprva seveda nisem bila najbolj zadovoljna, vendar me je razumevanje učenk (ki je bilo nad vsemi pričakovanji), kmalu prepričalo, da so se imele super. Zadovoljne so mi zatrjevale, da jim par nepečenih delčkov ne igra nobene vloge in da so se ogromno naučile.
Res, prav pohvalit se moram, kako izjemno skupino učenk sem imela čast učiti!
Vzdušje, ki smo ga uspele pričarati na delavnici je bilo polno smeha, v prostoru je bila posebna sproščena energija in pravi užitek mi je bil podajat svoje trike in nasvete, takim toplim umetnicam.
Punce hvala vsem vam in vsaki posebaj!

Ko sem pospravila vse za seboj, je bila moja edina želja in vse moje misli so bile usmerjene le še na ČIIIIK :P Življensko nujno sem potrebovala dozo nikotina in kofeina.
Časa do otvoritve pa ni bilo veliko.
Ampak dirjanje do sobe kamor sva odnesli moj kufer, se na hitro pošpricali z novo dozo deodoranta, nataknili nase rute in šale (za posedanje na večerji)... je obrodilo ravno dovolj časa za kratko kavo in konkretno čik pavzo.
Mogoče sva bili med zadnjimi v dvorani, nisva pa zamudili čudovite otvoritve IPCA EuroSynergy Conference.