Ne!
Bolj me daje pomladanska razpršenost...saj letam ko metulj, malo sem in malo tja :))))
Vmesni čas od mojega zadnjega javljanja je bil pisan...močno šekast in raznolik...v vseh mogočih odtenkih...od zahrbtne sive, osvobujajoče bele, prijetno tople oranžne, poznane srebrne, modre kot spominčice, vroče rdeče, razposajene rumene, presenetljive zlate in dehteče rožnate...do navdihujoče škrlatne :P
Živlenje sem postavila nazaj na svoje tirnice, v meni je končno čisto druge vrste nemir.
Po kar dolgem času se veselim vsakega novega dne, zjutraj vstanem polna življenja...v meni ni več tesnobe, ni več občutka "moram" , ni več nevidnih spon, ki so me tiščale k tlom...v meni ni več strupa, ki so mi ga dnevno dozirali zadnjih par mesecev, v meni ni obžalovanja, ni želje po še...v meni je le še eno veliko olajšanje!
Čeprav vse brenči in žlobudra...je lep občutek, ko veš, da ni bilo vse zaman, da sem pustila pečat in da me določeni pogrešate.
Že dolgo vem, da se moj svet ne vrti okoli istih stvari, kot se drugim...in lahko bi vedela, da se mi nikoli ne bo...ker vem kako se počutim, kadar se mi ne.
Sem ko ptiček na veji in po dolgem času spet uživam življenje z zajemalko.
Prepustite se pomladi tudi vi...naj vam nariše smeh čez obraz!
Prisluhnite svoji intuiciji in dovolite da vam pomlad segreje mišico v prsih :-)
Bolj me daje pomladanska razpršenost...saj letam ko metulj, malo sem in malo tja :))))
Vmesni čas od mojega zadnjega javljanja je bil pisan...močno šekast in raznolik...v vseh mogočih odtenkih...od zahrbtne sive, osvobujajoče bele, prijetno tople oranžne, poznane srebrne, modre kot spominčice, vroče rdeče, razposajene rumene, presenetljive zlate in dehteče rožnate...do navdihujoče škrlatne :P
Živlenje sem postavila nazaj na svoje tirnice, v meni je končno čisto druge vrste nemir.
Po kar dolgem času se veselim vsakega novega dne, zjutraj vstanem polna življenja...v meni ni več tesnobe, ni več občutka "moram" , ni več nevidnih spon, ki so me tiščale k tlom...v meni ni več strupa, ki so mi ga dnevno dozirali zadnjih par mesecev, v meni ni obžalovanja, ni želje po še...v meni je le še eno veliko olajšanje!
Čeprav vse brenči in žlobudra...je lep občutek, ko veš, da ni bilo vse zaman, da sem pustila pečat in da me določeni pogrešate.
Že dolgo vem, da se moj svet ne vrti okoli istih stvari, kot se drugim...in lahko bi vedela, da se mi nikoli ne bo...ker vem kako se počutim, kadar se mi ne.
Sem ko ptiček na veji in po dolgem času spet uživam življenje z zajemalko.
Prepustite se pomladi tudi vi...naj vam nariše smeh čez obraz!
Prisluhnite svoji intuiciji in dovolite da vam pomlad segreje mišico v prsih :-)
ooooooooooooo končno ... jebela cesta ..sem se že spraševala .. me pa veseli, da si tako polna elana.. veselja ...supeeerrrrrrrrrrrr:))))))))))
OdgovoriIzbrišiVeseli me, da je tisto, kar te je tiščalo k tlom, minilo in da si polna energije. Všeč mi je mi je tisto: ".... naj vam pomlad segreje mišico v prsih...."
OdgovoriIzbrišiSuper! Pa pirhki!!!Kako so lepi!!!
OdgovoriIzbrišiČarovnička...;-), vse je v najlepšem redu...oz. v ustvarjalnem neredu:P...točno takem ki me osrečuje :)
OdgovoriIzbrišiHelena...hvala, sem vesela tudi jest :D
Alenka...hvala!
Super te je takole brati, pozitivno, le tako naprej. Užiiiivaj!
OdgovoriIzbrišiOčitno ti spet dogaja :) Lepo ! :) Vesela zate da si vesela :) :)
OdgovoriIzbrišioooo kako čudovite pirhe imaš, srečnica :-))))
OdgovoriIzbrišino veš kaj... TOLE pa ne diši glih po utrujenosti... ampak SAMO po pomladi... :))) :* uživaj!!!
OdgovoriIzbrišikako lepo je to slišati, te pogrešam tud jaz...
OdgovoriIzbriši