sreda, 27. oktober 2010

Jesen je...

...muhasta...

...svojeglava...

...topla in mrzla...

...pisana in žalostna...

...meglena in sončna...



Včasih mi je pisana na kožo ;-)

ponedeljek, 25. oktober 2010

Kdo bi vedel zakaj? Mogoče...

...ker je bil pač tak dan in me je zanimalo, če znam sploh še držat svinčnik?

...ker je Sonja dala link?

...ker sem en navaden firbec in sem morala it na ta link pogledat?

Po pravici povedano...pojma nimam zakaj, pa mi je tudi čist vseeno.
Najbrž pa vse od zgoraj naštetega...in?
Jah nič...kot že miljavžentkrat prej sem spet ugotovila, da nisem poslušna učenka, saj sem video št.1 že takoj na začetku prevrtela na 10minuto...poskušala pri žnabeljcih nadoknadit vse ostalo...se še nekaj časa delala, da poslušam in gledam...in...



...pol me je pa zmanjkalo...kljub vztrajnemu čebljanju iz slušalk sem odtavala po svoje...
...se začela igrat...
...senčit...
...skratka padala sem not...čist not.


In šele ko sem dvignila glavo, sem ugotovila da moja pupa, niti slučajno ni podobna ostalim pupam, da u bistvu niti ni pupa...lahko bi bila kvečjemu punca kakega stripovskega junaka...hahahaha


Videa št.2 sploh odprla nisem...ups

...no ja, kaj čmo..taklele mamo:)))...men enostavno ni pomoči :P

ponedeljek, 18. oktober 2010

Ko te zadane...

življenje!

...ko te brutalno zadane, te butne ob tla, te povozi ko brzeči vlak...in te vleče s seboj...ko je njegova sila tako močna, da prideš k sebi šele po tednu dni...in ko že misliš, da ne zmoreš več, ko obležiš in omagaš...te zadane še 1x, tokrat prijetno...te nagradi, ti poliže rane, osuši solze in ti vrne nasmeh na obraz.

Ta teden je bil spet eden tistih, ki jih bom imela za vedno na polici spominov...med grenko, sladko, pekočimi okusi...tam, kjer so najbolj pomembni spomini.

Čeprav ima cela stvar svoj začetek v petku :(

...bom začela z ponedeljkom.
Že kar nekaj časa nazaj, sem se zmenila za delavnico v Društvu Projekt človek v Mostah, na oddelku kjer se pokonci postavljajo bivši odvisniki.
Stekleničke upanja imajo v sebi toliko terapevstkih možnosti, da jo vsakič znova radi ponavljajo...tudi jaz, ne le oni...vsakič se odpre en kup tem za konstruktivne pogovore za evalvacije...vsakič o sebi zvemo več. Nastalo je 14 prečudovitih živahno pisanih Stekleničk upanja.



Torek se je začel z željo po spanju, po mojem koutru pod katerim mine vse...bolečina, jeza, strah, obup...
...najraje nebi šla...pa sem, kjub vsemu sem šla...se soočila in poslovila od tebe, od moje rdeče Vave.
Bil je lep sončen dan, ves čas me je veter nežno božal in mi sproti sušil solze...le 2x se je veter okrepil...takrat sem občutila sunke in jih razumela.
Dobila sem posebno darilo. Nastalo je v času, ko je živelo rdeče upanje, ko so stvari imele svetlo prihodnost...ko je Vava nas 3, kot svoje nitke, prepletla na svoj poseben način. Vava in Mojca-mka hvala! Rada vaju imam!
Prečudovito sliko sem iz papirja razvila le za fotografiranje...ne zmorem jo še obesit na svoje mesto...jo občudovat in se je veselit...je še preboleče...enkrat, ko se bo mokra megla dvignila, ko bo zapustila moje oči...enkrat bom...



Potem je prišla sreda in jutro z neznosno bolečino v križu. Že parkrat prestavljena delavnica z "mojimi" ženskami iz Čas zame (projekt Društva Projekt človek), so me čakale in zadeta od Tramala, sem stisnila zobe in speljala servetkarsko delavnico...nastale so prekrasne šatulje...Tanja, mi je na njen način olajšala bolečine-res ti hvala!


Četrtek je minil v jamranju, v pospravljanju in popoldanski Prčkalnici...šlo je uizi, tekoče...tudi prvarke so sila nadarjene in komaj čakam njihovih novih domačih nalog...(slike so od DN prejšnje Prčkalnice)


In potem je bil tukaj petek...en teden odkar je Vava odšla...cel teden je že minil in to me je zadelo takoj zjutraj, za dobrojutro :(
...potem sem se zamudila še z zadnjimi pripravami...in u luftu je bila ura 16h, ko sem imela pred seboj 7 nadebudnih Avstrijk, ki so komaj čakale da pričnemo ustvarjat.
Hvala unmutmgor, da so v večini znale Angleško, da se je Maja potrudila prevajat, ko se je zataknilo...in prvi dan delavnice je minil, kot bi mignil.
V hotelski sobi, sem se zaradi bolečin več ali manj le premetavala po postelji...ampak jutranji tuš, velika doza kofeta in protibolečinske tablete so naredile čudež...speljala sem tudi 2 del delavnice...in večina, je odšla domov z končanim kompletom nakita...



vse pa so trdile, da se bomo na naslednji delavnici ponovno videle. Moja prva delavnica v tujini je bila mimo...in vesela sem, da mi jo je kljub vsemu uspelo speljati.
Maja hvala še 1x, bila si mi v pomoč in oporo!

...se oproščam ker so na slikah skoraj samo prazne mize :P...ampak slikala sem pred začetkom in pa seveda popolnoma na koncu, ko sta ostali samo še zadnji 2...vmes se na fotoaparat tud spomnila nisem:(


Ko sem prišla v soboto domov, sem se ulegla in obležala...tako sem preživela celo nedeljo...pod mojim koutrom, kjer sem se cajtala...

...šele danes sem šla spet na računalnik...in videla objavo moje Brigitte. Ko sem kliknila na link me je zadela kap!

http://paroledepate.canalblog.com/




...še vedno sem zadeta....zadeta od življenja, ki mu skušam sledit...čeprav z bolečim križem in ranjeno dušo...se trudim, vztrajam...in ga počasi tudi dojemam.

ponedeljek, 11. oktober 2010

Ne zmorem...

...SE POSLOVIT...enostavno ne...OPROSTI MI!

Ne gre mi...ne zmorem še dojet, da te ni...niti ne morem napisat tvojega imena, ker se mi zdi to tako PREKLETO DOKONČNO...

Vedno sem vrjela, da je vse za nekaj dobro...pa zdaj?...RES ne vem kaj za enga hudiča je dobrega v tem, da te več ni????

Ko sem izvedela za tvojo bolezen, si TI tolažila mene...in tebi sm vrjela!
VRJELA SEM da če kdo bo...boš zmogla ti!...in še danes vrjemem, da BI TI lahko USPELO...če bi...

HVALA TI!...za vse...VELIKO VSEGA!...za vso dodano vrednost...

Prepletla si nas kot svoje nitke...veliko nas je, ki te bomo pogrešali...
Vem, da te bom kot drugi iskala med spomini...da moje poti in kraji ne bodo več isti...
...VEM!

Tisto popoldne, si mi dala del sebe...v petek, si vzela del mene...

Spet me je strah, kot takrat...ko si ga ti pregnala...
...strah, da bom jutri morala dojet in morala sprejet...
...tokrat SAMA!

ponedeljek, 04. oktober 2010

Nisem pozabila...

...na žrebanje za izziv




...le odločila sm se da žrebanja sploh ne bo!
















Ker ste se na izziv odzvale v takoooooo velikem številu, sm se odločila da ne bom žrebala...da ne bom nagradila le ene...ampak vse tri! :D

Torej drage moje nagrajenke na izbiro imate:

- brezplačno udeležbo na Prčkalnici v moji kuhinji (datum in temo lahko izberete same ;-)...več o Prčkalnicah zveste tukaj: http://otokzakladov.com/viewtopic.php?f=28&t=3882&start=0 )

-enega od mojih izdelkov...v mislih imam nakit ki ga imam na zalogi...na naročila bi bilo treba čakati zelo dooolgo :( (potrebujem vaš naslov, ki mi ga lahko pošljete na: klavdija.kurent@gmail.com )

sobota, 02. oktober 2010

A tud ve stavkate...

...ali vam je tokratni izziv res pretežak?

:( ?

Nikoli si nebi mislila, da vas bo teh 10 barv spravilo na kolena....tega vsekakor nisem pričakovala :(, ker vem kaj ste sposobne in sem še vedno prepričana, da iz 2 zobotrebcev z levo roko naredite vola in pol :P

Prav zanima me v čem je problem?
...v 5x5cm?
...v 10 barvah?
...imate premalo časa?

...res bi rada zvedela kaj vas je zabremzalo?



Tolele lepoto iz perlic in filca je na izziv prijavila Maja:

S tolele ljubko Fimo ploščico pa se je na izziv prijavila Tanje E.:




Tale prekrasen bodoči del nakita, je prijava na izziv od Maričke:



...rok za oddajo se namreč izteče 2.10. ob 24h ;-)