...ko te brutalno zadane, te butne ob tla, te povozi ko brzeči vlak...in te vleče s seboj...ko je njegova sila tako močna, da prideš k sebi šele po tednu dni...in ko že misliš, da ne zmoreš več, ko obležiš in omagaš...te zadane še 1x, tokrat prijetno...te nagradi, ti poliže rane, osuši solze in ti vrne nasmeh na obraz.
Ta teden je bil spet eden tistih, ki jih bom imela za vedno na polici spominov...med grenko, sladko, pekočimi okusi...tam, kjer so najbolj pomembni spomini.
Čeprav ima cela stvar svoj začetek v petku :(
...bom začela z ponedeljkom.
Že kar nekaj časa nazaj, sem se zmenila za delavnico v Društvu Projekt človek v Mostah, na oddelku kjer se pokonci postavljajo bivši odvisniki.
Stekleničke upanja imajo v sebi toliko terapevstkih možnosti, da jo vsakič znova radi ponavljajo...tudi jaz, ne le oni...vsakič se odpre en kup tem za konstruktivne pogovore za evalvacije...vsakič o sebi zvemo več. Nastalo je 14 prečudovitih živahno pisanih Stekleničk upanja.
Torek se je začel z željo po spanju, po mojem koutru pod katerim mine vse...bolečina, jeza, strah, obup...
...najraje nebi šla...pa sem, kjub vsemu sem šla...se soočila in poslovila od tebe, od moje rdeče Vave.
Bil je lep sončen dan, ves čas me je veter nežno božal in mi sproti sušil solze...le 2x se je veter okrepil...takrat sem občutila sunke in jih razumela.
Dobila sem posebno darilo. Nastalo je v času, ko je živelo rdeče upanje, ko so stvari imele svetlo prihodnost...ko je Vava nas 3, kot svoje nitke, prepletla na svoj poseben način. Vava in Mojca-mka hvala! Rada vaju imam!
Prečudovito sliko sem iz papirja razvila le za fotografiranje...ne zmorem jo še obesit na svoje mesto...jo občudovat in se je veselit...je še preboleče...enkrat, ko se bo mokra megla dvignila, ko bo zapustila moje oči...enkrat bom...
Potem je prišla sreda in jutro z neznosno bolečino v križu. Že parkrat prestavljena delavnica z "mojimi" ženskami iz Čas zame (projekt Društva Projekt človek), so me čakale in zadeta od Tramala, sem stisnila zobe in speljala servetkarsko delavnico...nastale so prekrasne šatulje...Tanja, mi je na njen način olajšala bolečine-res ti hvala!
Četrtek je minil v jamranju, v pospravljanju in popoldanski Prčkalnici...šlo je uizi, tekoče...tudi prvarke so sila nadarjene in komaj čakam njihovih novih domačih nalog...(slike so od DN prejšnje Prčkalnice)
In potem je bil tukaj petek...en teden odkar je Vava odšla...cel teden je že minil in to me je zadelo takoj zjutraj, za dobrojutro :(
...potem sem se zamudila še z zadnjimi pripravami...in u luftu je bila ura 16h, ko sem imela pred seboj 7 nadebudnih Avstrijk, ki so komaj čakale da pričnemo ustvarjat.
Hvala unmutmgor, da so v večini znale Angleško, da se je Maja potrudila prevajat, ko se je zataknilo...in prvi dan delavnice je minil, kot bi mignil.
V hotelski sobi, sem se zaradi bolečin več ali manj le premetavala po postelji...ampak jutranji tuš, velika doza kofeta in protibolečinske tablete so naredile čudež...speljala sem tudi 2 del delavnice...in večina, je odšla domov z končanim kompletom nakita...
vse pa so trdile, da se bomo na naslednji delavnici ponovno videle. Moja prva delavnica v tujini je bila mimo...in vesela sem, da mi jo je kljub vsemu uspelo speljati.
Maja hvala še 1x, bila si mi v pomoč in oporo!
Ko sem prišla v soboto domov, sem se ulegla in obležala...tako sem preživela celo nedeljo...pod mojim koutrom, kjer sem se cajtala...
...šele danes sem šla spet na računalnik...in videla objavo moje Brigitte. Ko sem kliknila na link me je zadela kap!
http://paroledepate.canalblog.com/
...še vedno sem zadeta....zadeta od življenja, ki mu skušam sledit...čeprav z bolečim križem in ranjeno dušo...se trudim, vztrajam...in ga počasi tudi dojemam.
Preživela si zelo težak teden in za take dni skoraj ni besed. Upam, da si ranjena duša kmalu opomore. In pa seveda čestitke. Veš da sem šla brat komentarje, pa čeprav ne znam jezika, nekak se mi je zdela finta. In na koncu koncev sem razumela, da je super, da jim je bila predstavljena ena nova ustvarjalka in tudi vse superbe in j'adore sem razumela :)))) Zabavna reč. Ampak zaslužili si si.
OdgovoriIzbrišiJa, vse to je življenje.. uživaj v njem, na fuuul. Privoščim ti in zaslužiš si, da te tudi dobro rukne :)
OdgovoriIzbrišiKlavdija, saj veš, da te občudujem, odkar te poznam, tvojo energijo, vsestranskost, vse tvoje "jaze". In veš, da eni ne dohajajo, pa se jim dogaja mogoče deset procentov v primerjavi s tabo. Od srca ti želim, da ti bolečine minejo, spomini ostanejo - grenki in sladki, in da ti življenje natrosi še veliko stvari, o katerih nam boš z veseljem in ponosom kaj povedala. In od srca ti čestitam!
OdgovoriIzbrišip.s.: A "so" pa "nicht so" je kaj delovalo? ;)
Želim ti čim več takih zadetih dnevov in čim manj tramala. :)
OdgovoriIzbrišiVladuška...ko odkriješ Googlov prevajalnik, sploh ni problem bit poliglot :P ...hvala za čestitke.
OdgovoriIzbrišiSonja...hvala!
Mravljica::little ant...joj, ja:velik je blo so-jev, pa nicht-ov...predvsem je blo pa veliko "like that" in "do like this"...pa mahanja z rokami, odkimavanja z glavo, pa začudenih pogledov...res je blo luštn in naslednjič, mi bo sigurno lažje...saj sm se tudi veliko naučila ;-)...pa hvala za "občudovanje" vseh mojih jazov :*
NatashaMay...hvala ti, sem pa z Tramalom hvalaunmutmgor končala...zdej sem na Nalgesinih :P
He he, saj vem, samo mi je bila dejansko finta, da ne uporabim prevajalnika in mi je bilo všeč, da prav tako nekaj razumem. :))))
OdgovoriIzbrišiTudi tebi hvala za povabilo in čisto novo izkušnjo :) :*
OdgovoriIzbriši