Pa se je pravljica začela pisat!

Vesela? Ja, v bistvu sem...zdaj sem. In še vedno pravim:"Ima boga!" :P
Vesela sem zato, ker pravijo:"Začetek slab, konec dober!"...vesela zato ker me je Pravljičarka opozorila na to "da ima Art Silver clay v tistem 1% orngfejstvelikgnilobe v sebi"...vesela sem ker sem že sedaj zavohala in odkrila kaj in kje smrdi na Fužinah...in vesela, sem da so nekateri moji dvomi končno dobili ime.

Vas zanima kakšna je pravljica do sedaj?
Sam začetek ima kar nekaj pristnih prvin komedije, potem se vse skupaj kmalu prevesi v monolog neuslišanega aktivista, ki ima kmalu prav ne pričakovan dramatičen zaplet z pridihom grozljivke, najbolj neokusnega psiho trilerja in popolne znanstvene fantastike hkrati.


Vam jo začnem brat?
Vas zanima?

No pa začnimo :)


Nekoč, ne tako zelo dolgo dolgo nazaj, so nedaleč od tu, pa tudi ne od tam, srečno živeli blontna princeska Naivka, tuje govoreča spletična Srebrnačrnolaska in uresničevalka pravljic Pravljičarka.


Nekega čistoničposebnega dne je vsevedi ata Facebook alias FB sporočil blontni Naivki, da jo v nabiralniku ob poti do zvezd, čaka sporočilce od Pravljičarke.
Naivka je veselo zacepetala z nožicami, poskočila v zrak, se trikrat zavrtela na peti in na ves glas v notranjosti zavpila:" Svet je lep!"
Poslala je slugo GPrevajalnika da ji sporočilo prinese in prebere. Groza! GPrevajalnik je med tekom do nabiralnika in nazaj sporočilce 7x obrnil, ga 7x preložil iz ene roke v drugo, 7x mu je padel na tla in 7x ga je prepognil. Seveda ga zaradi tega ni in ni mogel princeski prebrati tako da bi sporočilo imelo rep, glavo...ali pa kaj vmes. Vsa razdražena, v dvomih in nestrpna je princeska Naivka tabutastemu GPrevajalniku, naročila naj jasno, pa vendar prijazno odgovori Pravljičarki.
V upanju, da bo naslednje  sporočilo imelo vsaj glavo, rep...ali pa vsaj kako kocino na pravem mestu vmes, je vse zadržala v sebi...in ni nikomur povedala za sporočilce, niti njenemu tako ljubemu kovtru za lahko noč ne.

In kmalu, že čez 2 dni se je ata FB zopet znašel pred našo nestrpno blontno Naivko z sporočilom od Pravljičarke v roki.
Tokrat je Naivka pri branja uporabila slugo Babelfisha. Ojoj, spet napačna odločitev! Babelfish je brbotal, šprical in cmokal celo večnost...ker je sporočilce toliko časa obračal in gledal, se ga več ni dalo prebrati in ugotoviti  kje je glava, kje je rep...in kaj je karkoli vmes. Tokrat je Naivka sama napisala sporočilce, ga osebno predala  g.Mailman in mu naročila da ga brez obračanja, nepoškodovanega in celega dostavi Pravljičarki.

Ko je tisti dan padel v večer in se je prebudilo jutro, ter se je ponovno poslovil dan, so zjutraj zapeli prvi ptiči. Ata FB je pokazal Naivki novo sporočilce od Pravljičarke.
Bilo je dolgo, najdaljše sporočilce do tedaj…napisano na večih listih...zgledalo je tako posebno.Zgledalo je  točno tako, kot zgledajo vsa sporočila z posebno vsebino.
Ker je Naivka vedela, da ji butasti sluga GPrevajalnik in še bolj štorasti sluga Babelfish ne moreta pomagati, je napela svoje miniaturne blontne možgančke in tuhtala...tuhtala...tuhtala...



Je kaj stuhtala?
Lahko da tuhta še danes?


To zveste v naslednji pravljični urici .P