Ne!
Bolj me daje pomladanska razpršenost...saj letam ko metulj, malo sem in malo tja :))))
Vmesni čas od mojega zadnjega javljanja je bil pisan...močno šekast in raznolik...v vseh mogočih odtenkih...od zahrbtne sive, osvobujajoče bele, prijetno tople oranžne, poznane srebrne, modre kot spominčice, vroče rdeče, razposajene rumene, presenetljive zlate in dehteče rožnate...do navdihujoče škrlatne :P
Živlenje sem postavila nazaj na svoje tirnice, v meni je končno čisto druge vrste nemir.
Po kar dolgem času se veselim vsakega novega dne, zjutraj vstanem polna življenja...v meni ni več tesnobe, ni več občutka "moram" , ni več nevidnih spon, ki so me tiščale k tlom...v meni ni več strupa, ki so mi ga dnevno dozirali zadnjih par mesecev, v meni ni obžalovanja, ni želje po še...v meni je le še eno veliko olajšanje!
Čeprav vse brenči in žlobudra...je lep občutek, ko veš, da ni bilo vse zaman, da sem pustila pečat in da me določeni pogrešate.
Že dolgo vem, da se moj svet ne vrti okoli istih stvari, kot se drugim...in lahko bi vedela, da se mi nikoli ne bo...ker vem kako se počutim, kadar se mi ne.
Sem ko ptiček na veji in po dolgem času spet uživam življenje z zajemalko.
Prepustite se pomladi tudi vi...naj vam nariše smeh čez obraz!
Prisluhnite svoji intuiciji in dovolite da vam pomlad segreje mišico v prsih :-)
Bolj me daje pomladanska razpršenost...saj letam ko metulj, malo sem in malo tja :))))
Vmesni čas od mojega zadnjega javljanja je bil pisan...močno šekast in raznolik...v vseh mogočih odtenkih...od zahrbtne sive, osvobujajoče bele, prijetno tople oranžne, poznane srebrne, modre kot spominčice, vroče rdeče, razposajene rumene, presenetljive zlate in dehteče rožnate...do navdihujoče škrlatne :P
Živlenje sem postavila nazaj na svoje tirnice, v meni je končno čisto druge vrste nemir.
Po kar dolgem času se veselim vsakega novega dne, zjutraj vstanem polna življenja...v meni ni več tesnobe, ni več občutka "moram" , ni več nevidnih spon, ki so me tiščale k tlom...v meni ni več strupa, ki so mi ga dnevno dozirali zadnjih par mesecev, v meni ni obžalovanja, ni želje po še...v meni je le še eno veliko olajšanje!
Čeprav vse brenči in žlobudra...je lep občutek, ko veš, da ni bilo vse zaman, da sem pustila pečat in da me določeni pogrešate.
Že dolgo vem, da se moj svet ne vrti okoli istih stvari, kot se drugim...in lahko bi vedela, da se mi nikoli ne bo...ker vem kako se počutim, kadar se mi ne.
Sem ko ptiček na veji in po dolgem času spet uživam življenje z zajemalko.
Prepustite se pomladi tudi vi...naj vam nariše smeh čez obraz!
Prisluhnite svoji intuiciji in dovolite da vam pomlad segreje mišico v prsih :-)
