Zelena, ki te ljubim zelena...

...lahko pa bi bil tudi drugačen naslov:P...recmo: Resno poslabšanje antirozasti kokoši...hahahaha






Zelena je ena od barv, ki so lahko lepe...sploh če je odtenek bolj oliven, rjavkast...skratka driskast:P ...recmo taka kot je talele zgoraj:)

Ko me popade prčkanje, se mi pridno "uničevanje" ponavadi pozna na zalogi Fima.

Ker sem bila spomladi do vratu u Stekleničkah upanja,
sem si temu primerno tudi ustvarila zalogo živih barv...seveda sem "moje" barve dokupovala...ostale barve iz kategorije "bruh", pa so čakale in čakale.

Sem in tja sem pri izdelavi nakita uporabila še kako rumeno, rdečo, oranžno, modro...in s časom so na dnu škatle ostajali eni in isti odtenki, najbolj bruhasti med vsemi. Odtenki roza barve.

Ko sem prišla do tega dejstva in jih preštela (9 pokcev!) sem se kar zgrozila. Ugotovila sem, da so nekatere med njimi že pošteno zrele, do te mere, da se kar semenijo-drobijo. Najbrž se po škatli valjajo že par let, še iz časov MSV-ja.

Pa sem se odločila, da jih je treba uničit. Da je treba bruh barvo pripravit do tega, da ni tako zelo bruh...da mi ob pogledu nanjo niti ne bo tako slabo :P
Glede na to, da je bilo tudi kar nekaj pokcev zelene...sem jih spoprijateljila.
In začela...

...nekako se mi zdi, da je šlo...

...pri enih bolj, pri drugih manj...


Sem pa vesela, da imam v škatli le še nekaj primerkov roza vrste...ki so bolj na lila, kot pa na pink.
Uspela sem stopit iz svojih barvnih okvirjev brez pretiranih napadov slabosti, na kar sem skoraj ponosna.
Tud iz bruh odtenkov se da kaj narest:P...in če ne drugega, jih v taki obliki malo lažje gledam. :)))


PS:...vseeno upam, da mi jih prav dolgo ne bo treba :P

...čez modro pot gre veter proč in zadnji parnik za Piran...

Sobotno jutro se je pričelo malo konfuzno z zastoji na cesti...ampak kmalu, tam na trgu, je dobilo obliko in vonj po temle doberm starem komadu: http://www.youtube.com/watch?v=oy0FJlbxPi8
...note tele viže so se mi cel dan motale po vogalih mojih možganskih krivulj.

Ob vsem dogajanju okoli mene, so se njene besede besedila ponavljale v neskončnem repeatu čez cel dan...vse do večera.

Z burjo in soncem so se pomešale čudovite čipkaste obleke, vonj sivke, zaprašene starine, množica obiskovalcev, super družba v moji bližini in pohvalne besede ob ogledovanju izdelkov v kufrih.

Krasno je bilo!

Pasalo je!

Med firbcanjem po drugih stojnicah, sem posvojila tudi tolele žvauco.

Še pod vplivom vsega sem se med pakiranjem v mojo "gajbico" zavedla da je sonce v zatonu, da viža celega dne počasi zamira, da se je množica razkadila in da je nehalo dišati po sivki. Škoda.

Spustila sem sms in odgovor je bil zadosten razlog da je volan kar sam zavil proti Portorožu... šla sem še pobožat poseben košček obale, se v živo zahvalit dolgim rokam za aprilsko uslugo...in med klepetom veselo brcla po osvežujočem morju.

Ob zvokih iz ozadja je urica smeha minila kot trenutek in povzetek celega dneva je bil sladek, kot muškat v kozarcu.

Zadelo me je.

Vse.

Direkt v dušo...

Po 2 urah spanja...

...se še celo dopoldne igram z barvami. A mi je tega res treba...:)))

Noč sem porabila ob izdelavi telele "podnujne" čestitke.
Večino časa, sem porabila samo zato da sem šla do določene škatle, v njej poiskala kar rabim in se vrnila nazaj za mizo delat naprej. Vsaj 100x sem vstala in se vmes bentila na mojo "tapridno", ki je ves material pospravla na miljon koncev.
Itak zjutraj od pospravljenosti ni bilo več ne duha ne sluha, ama čisto vse sem spet zvlekla ven...grrr.
Mi je pa zato vsaj čestitka všeč...vsaj nekaj:P



In ker sem ravno pri modrih odtenkih...lahko pokažem še par "vikend" produktov. Ko je zmanjkovalo "mojih" barv, sem jih mešala...tokrat rjavo-modra "vaja".




Kar nekaj kosov je sicer nastalo v tej barvni kombinaciji, ampak večina niti ni dokončana...ni narejena do te faze, da bi se jih splačalo slikat...ko bodo, če bodo...pokažem takrat :P




PS: Alenka iz srca ti hvala za današnji šnelkurz, ampak men se že fuzla od vseh opcij...grem raj spat, pa se bom še pol mal igračkala...ablubm, da je talele verzija sam začasna:)))

Ustvarjalna prčkalnica No2

Prejšnji četrtek smo se zopet dobile...tokrat kar pri meni, u moji posprauljeni kuhni.
Je kar trajalo, da sem kuhinjo spravila v meje normale in zdaj mi je kar problem ustrečt moji trmi-principu in vsakič pospravljat za seboj. Baje je to tako kot z tekom...ko se enkrat navadiš, ti pride v kri...baje :P

Skratka...mele smo se tako kot vsakič do sedaj, ko smo se znašle skupaj na kupu...SUPERFAJNDBESTIČNO!
Ni manjkalo ne bentenja nad Fimom, ne mojega muzanja ob njihovem občudovanju mojega fleta, ne smeha med predstavo našga Nerota...skratka fajn je blo, točno tako kot sem hotela, da ta naša srečanja zgledajo.
Sproščeno, poučo in z okusom po Še.

Uspela sem jim razložit osnove in moram prznat, da majo telele moje šolarke res zlata tačke...jim je šlo super od rok! Vse...od kalupov, do patiniranja osnove, pa delanje hrbta in končnega finiša...punce razturajo u nulo!

Na njihovo željo smo delale takele obeske:



Kot smo se zmenile, je tudi tokrat domača naloga in namesto čebelce v dnevnik je talele nagradica. Seveda je v stilu, ki smo se ga učile...in upam, da bo talele oblečen špeguček eni od udeleženk , lep spomin na prijetno druženje.


Tolele pa so slikice domačih nalog:


Didi (tokrat zanalašč prva:P)




Škrga





Jesenski list (Čarobna hišica)




Aknela69 (Alenka)




Grejana




Namo

Mily

Žreb je določil!..................taaaadaaaam.................(fanfare)...................

.............................(fanfare še kar trajajo)..................................................

.......................................................................................................................

..................................................................................................

Jesenski list (Čarobna hišica).

Čestitam!

Ni vse...

...črno ali belo.

Ponavadi je en kup odtenkov, en kup barvnih nians...odvisno kaj počnem, kje sem...s kom sem.

Vikend je bil poln učenja, poln mečkanja in uživanja...pa žal ni vse za pokazat.

Extruder mi je dal vetra, saj ima absolutno preveč nastavkov:)))...s tem, pa tud en kup možnosti za igračkanje:P.

Tudi skrapclay, ki se je valal vse naokoli mi je šel že pošteno na živce...in kaj je lepšega,

kot čudno zelenorjavo barvo spremenit v uporabne predmete problečene v barvne odtenke.

Lep vikend je bil...miren, poln dobre glasbe, usranih prstov in iskrečih se idejic.

In zato, za protiutež...objavljam samo slike sivine.

Lepo je včasih med vso barvo zaznat čisto preprosto sivino.

5 nedokončanih...

...se bo kmalu spremenilo v ogrlice.
Včeraj me je Petya spomnila, da imam tudi v moji glavi kar nekaj idej, ki jih še nisem spravila ven...in sem se šla igrat.
Poskušala sem pogruntat toplo vodo drugih. Že nekaj časa nazaj sem videla podobno obdelane kose in so me žulili, saj nikakor nisem našla navodil za izdelavo. No pa sem jih nardila po svoje in sem kar zadovoljna...zdi se mi da sem dosegla efekt, ki sem ga iskala.

Mična gospodična

...ko sem jo zagledala, so se mi zaiskrile očke...nisem vedela zakaj, samo vedela sem da jo rabim. Govora je o tejle gospodični.

Tanc hvala.

Ko sem jo poskusno odtisnila, sem takoj skapirala da ne bom mogla uporabljat le eno blazinico, saj je potem odtis tak monoton-skoraj moreč, ogromno ima namreč detaljev. Hotela sem ujeti zlato-olivne odtenke papirja na plašču telele tete. Tako sem se malo poigrala z flumastri, ki so namenjeni odtisovanju in z zlato perl barvico dobila željen efekt. Končno sem vsaj delno spravila v obtok zalogo, ki je še zaprta čakala od obiska Londona.

Kar nekaj materiala še leži in čaka. Ene izmed teh so bile tudi male beležkice, ki sem jih kupila v Vincenzi.

Seveda sem jih kupila le par, ker med vsakim nakupovanjem vedno "poslušam" nadležen glas moje vesti, ki se vedno sprašuje: "Kaj bom pa to rabila? Doma imam še cel kup neuporabljenih materialov! itd"

Zdaj vem, kako jih bom porabila in če bi si kupila kako več, nebi bilo nič narobe...grrr.

Tole spodnjo pa sem že pred časom naredila za Unikat...včeraj pa sem ji le dodala rožico in jo še malo doterala.

Memories na soboto

Včeraj sem v mojo "gajbico" naložila pečko (HVALA ti Petra, k si mi rt rešla!), svoj kufr in Tanc. Sredi dneva smo jo mahnile proti Celju, spominom naproti.

Prijeten ambient trgovine Memories, je poskrbel za dobro vzdušje, svoje pa smo prispevale tudi ustvarjalke ki smo se zbrale ob veliki razkošni ovalni mizi. Kot bi se poznale že od nekdaj, smo brez zadržkov pričele z delom. Puncam je šlo prfektno od rok. Hitro in gladko smo obdelale kar obsežno tehniko, ki je zahtevala kar nekaj potrpljenja, 2x-no pečenje in obvladanje malo težjih postopkov izdelave.

Za dramatični presežek sta poskrbeli tudi moji 2 sivi celici...blazinice pa so se izkazale kot izvrsten nadomestek:P
Res, da smo bile skupaj celih 5 ur, vendar smo imele vmes par čvek-čik pavz, pa kosilo (btw Hapy meal ima mega igrače:P)...in seveda obvezno "ropanje" po policah trgovine Memories.

Še dobro, da sem kaj denarja obdržala v denarnici:))))...pri Lei se je res zeloooooooo težko nazaj držat. Aja, pa rojžce mam tud:))))

Upam, da so punce uživale vsaj pol toliko kot jest...in da se jim bodo absorbirani namigi in tipsi obrestovali...na teh čudovitih obeskih se že poznajo:

Helena:

Tanc:

Ana:

Nekaj slikic še manjka...jih bom naknadno dodala.

Hvala Lei in vsem ostalim šolarkam, mela sem se fantastično!

Zakaj ne znam...

Zakaj imam občutek, da bi bilo bolje, če bi svoje znanje in izkušnje podajala naprej zastonj?
Kamorkoli pogledam, kar koli iščem...vse lahko dobim proti plačilu.
En kup tutorialov je (recimo za Fimo), ki so brezplačni...ampak so enostavni, 100x videni in 100x narejeni. Stvari, ki me zanimajo, ki mi pritegnejo pozornost pa so po defoltu plačljive.
Ker nisem tip "poslušnega učenca" (do sedaj še nobenemu tutorialu nisem 100% sledila in naredila točno tako, kot je prikazano), sem prišla do zaključka, da je investicija v to smer zame potrata časa in denarja. Moja trmasta žilca mi ne dovoli delat tako kot drugi kažejo. Zato velikokrat zgubljam čas in energijo saj odkrivam toplo vodo, ampak v tem očitno najdem nekaj zase in se na lastnih napakah učim.
In kaj me moti?
Ja to, da imam slabo vest ker sem se odločila da svojemu znanju in izkušnjam postavim ceno. Ob odzivu okolice, pa enostavno ne zmorem vztrajat in vse gledati le skozi denar.
Recimo za ogrlico, ki sem jo delala kar nekaj debelih ur, jo brusila in parkrat pekla, lakirala...in ko mi bodoča lastnica izusti:"Toliko?!", bi se najraje pogreznila v zemljo. Namesto, da bi enostavno odgovorila:"Toliko!", začnem mencat in utemeljevat ceno 15-ih€!?!
Hkrati, pa po netu gledam narejen nakit, za katerega vem koliko časa je glede na kvaliteto izdelave, nekdo porabil, pa je njegova cena 35€?!?
Tudi, ko mi znanka začne cmokat, kako rada bi šla na mojo delavnico, pa je v finančni krizi, ji pač rečem da bo že dala ko bo imela in seveda potem na to pozabim. Verjetno ker tudi sama vem kako je ko bi nekaj imel, pa ni cekinov, da bi si lahko privoščil.
Taista znanka, bi lahko bila zobarca in če bi ji jest pocmokala, da nimam , mi sigurno nebi rekla:"Boš že dala, ko boš imela."
Kje je tukaj logika?
Zakaj je znanje pri nas tako malo vredno?
Zakaj ga ne znam cenit niti sama?!?
Recimo Elise Winters, je priznana Fimo umetnica, z posebnim slogom in meni zelo všečnimi izdelki. Ampak o načinu izdelave njenih izdelkov, kljub številnim delavnicam ki jih je imela...enostavno ni podatkov. Je sicer splošen opis o akrilnih barvah in kombiniranju z Fimom...ampak o kakem tutorialu, točnih navodilih kaj za vraga je v njenih zapestnicah, pa ne duha ne sluha. Našla sem celo par prispevkov na temo: "Sem bila na njeni delavnici, ženska je fantastična!", zraven pa je pripeta slika izdelka iz delavnice.
Itak bi tutorial samo pogledala in potem delala po svoje...ampak mi bi bilo prišparano en kup Fima, ki je končal kot osnova za bunkice (ker za kaj drugega ni bil več uporaben(: )
Pa ne me narobe razumet, sebe in svojega znanja niti ne skušam primerjat...ne znam niti toliko, da bi lahko bila podplat njenega čevlja!...ampak so avtorske pravice v tujini očitno poštimane.
Pri nas, pa je nekaj samoumevnega, da vsako poceni pridobljeno znanje čimhitreje posreduješ naprej. Če so delavnice res drage, mogoče premisliš. Mogoče.
Tudi dobesedno kopiranje izdelkov je pri nas nekaj vsakdanjega in normalnega. Zakaj? Kje je point, delat točno tako kot je že nekdo drug? Narest točno tak izdelek, kot ga ima nekdo drug? Kje je tukaj ustvarjalnost? Izvirnost?


Matr sm "globoka dons" :P...morala sem dat ven...najbrž mi bo zdaj lažje:P

Ustvarjalna prčkalnica No1

Kot sem že napisala smo se 3.9. dobile na Ustvarjalni prčkalnici.
Mele smo se prouorngfajnsuperdbestično, za kar so seveda krive moje zlate učenke. In te moje šolarke so res krasne ustvarjalke!

Učila sem jih delati pokrajino z blazinicami.

Brez vsakih prav posebnih problemov smo naredile 2 predloge za voščilnice, eno v modro sivih odtenkih in drugo v rumeno zelenih.

Čeprav so delale skupaj, so nastajale zelo različne pokrajine...tako smo bile v Grejaninem podvodnem svetu in na zorani njivi, pa sredi oaze gledale na puščavo pri Didi, pa Lili je naredila Gorjance, z Copatkom smo bile med Tajskimi otoki in pa tudi na Škrginem Marsu.

Luštn je blo in komaj čakam na četrtek 17.9. ko se zopet dobimo v Ustvarjalni prčkalnici No2.

Ker sem čist zaprmej taprava zagamana prfoksa :P, so seveda moje učenke duble tud domačo nalogo. Seveda jim jest ne bom dajala čebelic v redovalnico...ampak bom med vsemi, ki bodo nalogo naredile izžrebala eno in jo nagradila z malo pozornostjo...tokrat z tem kazalom:

Narejen je iz predloge ki mi jo je med učenjem uspelo spacati...nisem bila čisto nič zadovoljna z njo, ampak sedaj v obliki kazala pa mi je prav luštna. Upam, da bo izžrebanki tudi všeč.

Objavljam tudi domače naloge mojih šolark, saj si njihove čudovite voščilnice zaslužijo objavo tudi tukaj. Ker še niso vse, jih bom sproti dodajala in na koncu, ko bodo vse, bom tudi tukaj objavila katera je bila izžrebana.

Pa gremo kar po vrsti:

Grejana

Kreal

Lili

Namo

Alika

Škrga

Copatek

Jesenski list

Didi