Nori december je sproduciral še bolj kaotičen januar :P

Ko sem nazadnje pisala...si niti pod razno nisem mislila, da bo čas res tako hitro spolzel čez prste...in da se bodo moje napisane besede o nalaganju slik v januarju uresničile:P
Ampak ja...tko je naneslo in takle mamo.

Niti ne vem kaj naj napišem, kaj naj izpostavim...ker je bilo v decembru res vsega dovolj...vsak dan sem čutila toplino bližine, videla iskrice v mojih očeh in vonjala opojne dišave decembra.
Lep, res lep december je bil.
Z vsem, dobrim in slabim je imel december svojo moč...še prespana silvesterska polnoč ob vročini in kašlju je imela svoj poseben čar.
Ničesar ne obžaljujem in ničesar nebi spustila...vse kar je bilo, je imelo svoj namen in me je obogatillo,kaj naučilo...predvsem pa me opomnilo, da se na moj instinkt lahko zanesem.
Sploh pa sem vesela, da mi je tokratna pasaža podarila srečanje s Tinetom. Me prav zanima, kateri od mojih bivših je sedaj "na vrsti" hahahaha.

V Gimnaziji Slovenjske Konjice in v pasaži Maxija so nastale telele Stekleničke upanja.

...takoj po praznikih pa smo v pasaži Maxija ustvarjali čudovita kazala za Lions klub Ljubljana. Kot umetniški vodja, sem z izdelki več kot zadovoljna in vesela, da so se delavnice udeležili tudi moji iz MSV-ja :P

Jutri grem spet na Unikat, saj mi idej še ni zmanjkalo...pa še vsaj 2 delavnici kazal me čakajo, pa Prčkalnica v četrtek (moje babe žabe že orng pogrešam!).

Skratka...dogaja se!