Visoka napetost in pomanjkanje energije

Čeprav sem zaradi vseh zdrah, ki se dogajajo okoli mene, napeta kot struna...sem po drugi strani tako izžeta, da se po cele dneve prekladam kot smrkelj, iz enega v drug kot.

Prou grozn se počutim.

Seveda nimam spet nič kaj posebnega za pokazat, nič kaj posebnega za povedat...pa vseeno teden ni bil brez posebnosti.

Že dalj časa me spremlja nek čuden svojevrsten kaos...vsemogočen in nenadzorovan.

Najbrž sem se nalezla hčerine euforije okoli predstave, jo spodbujala in ji bila ter sem ji še v moralno oporo. Komaj sem čakala premiero, da se vse poleže...pa se ni...

...namesto šampanjca, je ob koncu, predstava odprla vse možne ventile Slovencelnov...in priča sem kupu nebuloz, ki jih je človek zmožen bruhnit po drugem, zaradi lastne zaplankanosti, nerazgledanosti in nesposobnosti.

Res mi ni jasno, kateri kmetje so kupovali karte?!?...da so pričakovali napisane avtorje, tud že zdevnaj pokojne, kot je Frenk Sinatra!!!! To je res mal preveč, tud za Slovenceljne!

Res ni mi jasno, da ne znajo ločit med požrešnim organizatorjem, ustvarjalnim koreografom in vsestranskimi plesalci. Za njih so vsi isti, vsi enako pokvarjeni...vsi enako krivi.

Če kaj, je moja hči iz tega šmorna odnesla večja jajca.

Debelo kožo, pa ima že kar lep čas...tudi po zaslugi tako razvpite Mojce.

Ena od redkih pozitivnih stvari pri tem absurdnem tednu...je tudi ta, da me je Petra spomnila, da je že davno nabavljena srebrna glina, komaj še dobra...

Zato sem se je končno lotila.

Še predno sem začela, sem si dovolila da kaj zajebem...tko čist zares, sm se odločla da bom vrgla tud kaj v smeti, če bo treba.

Lena kot sem, si niti nisem pogledala kakih navodil, niti nisem prebrala priloženih...delala sem po občutku in spominu. Niti si nisem prav precizno izdelala načrta, le v glavi sem si okvirno zamislila nekaj organskega, napokanega, podobnega luknjasti površini lune...skratka nekaj robustnega, nič kičastega in spedenanega. Nekaj takega, kar očitno odraža moje trenutno stanje.

In?

Začuda, me je srebrna glina pustila popolnoma hladno...čisto nič navdušeno, nič motiviano in inspirirano.

Kot prvo, vsebina paketka je tako majhna, da sem kar pobulila ko sem jo odprla (tukaj je res malo muske za kar nekaj denarja)...tudi material sam, me ni navdušil...ne pred ne po pečenju.

Nastal je talele obesčič:

...zanalašč poln razpok (ja, te se pa tukaj res lepo in lahko nardijo), kraterjev, nepobrušen in neobdelan. Po eni strani mi je všeč, saj je nastal točno tak, kot sem si ga zvizualizirala-tak organski...po drugi pa mi ni nič posebnega.

No mogoče se v kratkem odločim in ponucam še kar imam...materialu dopuščam namreč možnost, da nisem ravno prave volje in me zato ni fasciniral.

Bomo videli.