Slikce...

...nekaterih stvari, ki mi jih je uspelo narest...

...in slike adventnega aranžmaja, ki je narejen iz vsegamogočegakarsemnašladoma in je letos začuda narejen celo pravočasno.

Pregled in slovar "tujk"

Kolk časa se že nisem javla...mah ne gre, enostavno mi ne znese še tukaj kaj objavit, kar sem uspela narest.
Tud zdelele bom kratka :P:



V mojem slovarju imajo nekatere besede čist nov pomen:

Čas: pojm, ki ga že nekaj časa ne poznam...zaradi vsega, kar se mi dogaja in vsega kar me čaka ga nimam več...tud v meni ni nekega miru, stalna napetost me spremlja od trenutka ko vstanem...pa dokler ne grem v jutranjih urah spat



Ustvarjanje: stalno sem v fazi vlečenja stvari iz škatel in pospravljanja v njih...vmes uspem še kaj narest, ampak ne toliko kot bi morala (: ...hvala unmu tm gor imam pa stvari vsaj v glavi pošlihtane do te mere, da točno vem kako naj bi končni izdelki zgledali :P



Naročila: ...so pojm, ki ga enostavno ne morem upoštevat...vsaj v tej fazi ne-ni cajta, da bi ugajala še vsemu zmišljevanju...ljudje ne razumejo, da mi sproti ne znese narest vsega kar moram...sej bom, nardila bom tistih par 20 čestitk, sam da se u papir vržem (pred njim je še nakit u vrsti...grrrr)

Sejmi: se kopičjo, vabila in vloge tud...ampak kako mi bo zneslo po cele dneve nekje bit, hkrati pa imet kaj za prodajo, pa še ne vem...upam, da bom zdaj še lahko naredila toliko zaloge, da bom mela kaj prodajat :))))

Pa še kratek pregled dogodkov, ki so že bili...pa jih nisem uspela napisat (ampak so omembe vredni):

11.11.-Ustvarjalna prčkalnica No6...super druženje, polno smeha...vsakič znova pašeeee...šle smo se pa žičkanje :P

14.11.-Srečanje z mojimi babamižabami...en lep dan, ki se je začel super in končal še lepše

17.11.-dobila sem Unikat...v katerem je moj prispevek o embosiranju na Fimo...končno bom lahko pokazala kaj vse je nastalo pred objavo:P

19.11.-Ustvarjalan prčkalnica No6...spet smeh, pa tortica...pa plenic ne smem pozabit...hahahaha

20.11.-čvek ob kavici z 2 super pupama...jest bi šeeeee...Milica in Petra, dam kar za kufe gor?

Vmes prej in pol...polno barv, packanja, uživanja...luft je treba zrihtat!

Kaj me še čaka:

-25.11.-Ustvarjala prčkalnica No7...tokrat se bomo lotle stekla :P

-27.11.-spet kofetkanje...tokrat bomo transferasto obarvane:)))...Milica in Petra-komej čakam!

- 1.12.-Slovenske Konjice:...vodim delavnico v gimnaziji-izbirni predmet Stekleničke upanja...full sem ponosna in vesela, moja želja je da bo sčasoma na večih šolah tako


-1.12.-Zreče:...Ustvarjalna prčkalnica od 16.30 do 20h...delale bomo takele obeske:
(če katero zanima: vse ostale informacije in prijava na delavnico...tukajle: klavdija.kurent@gmail.com)

3.12.-Ustvarjalna prčkalnicaNo7

6.12.-sejem v Austriji...zato tud packam kot nora

od 7.12. do 18.12.- stojnica v pasaži Maxija...upam, da se uspem dogovorit za mizo in bodo lahko tudi delavnice za Stekleničke upanja

19.12-sejem v Škofji Loki...če mi bo ratalu kaj "materiala" še met, za prodajo

takoj po novem letu-...poskrbeti da bo narejenih 250 knjižnih kazal...sem vodja projekta za Lions klub

Vmes prej in pol, pa imam še cel kup naročil za nakit, čestitke...skratka dela mi ne manjka.

Tko...zdej grem pa naprej delat!

Slike?
...jah slike pa bodo, enkrat bodo...če ne prej, enkrat konc januarja...hahahaha

Ustvarjalna prčkalnica No5

Pravzaprav bi morala že v naslovu pisat v dvojini...namreč pokazala se je potreba in delavnice so sedaj vsak teden. V vmesne tedne so dodane še srede.


Tokratna tehnika je bila imitacija kamna:



Prva delavnica je močno spominjala na ping-pong :)))) , saj sta si me Aknela in Petra podajali kot žogco...in ja, blo je nadvse lušn! Sploh me nista pošiljali v aut, več ali manj sem bila skoz na mizi :))))...pa u škatli :)))) Nahrčkale, načudle in naslinle smo se kar za nekaj časa. In čisto malo je manjkalo, da bi me z svojimi žvaucami okužle.


Tudi v četrtek je bilo super fajn!...mogoče bi se ga lahko primerjalo z odbojko :))))...tokrat so si me podajale vse iz stalne ekipe, moram pa rečt da so nekatere res čist samostojne in so me samo podale naprej do druge...tokrat sem malo manj brskala po škatli...in malo večkrat povaljala in pobrusla fimo...ampak tud tokrat sem se narežala...prav do solz:)))
Me pa neizmerno veseli, da na novi članici po delavnici ni bilo vidnejših posledic...hahahaha....

Seveda sem zopet razdelila DN in oblubila novo nagrado.

Ker sem malo bolj v krizi (beri:lena sm k fuks:P), sem se odločla da je nagrada kar 1 od obeskov na sliki zgoraj (katerega bo imela, pa si bo nagrajenka izbrala sama:P)

Tolele pa so slike DN:

Namo

Kreal

Princess

Jesenski list

Mily

Aknela69

Visoka napetost in pomanjkanje energije

Čeprav sem zaradi vseh zdrah, ki se dogajajo okoli mene, napeta kot struna...sem po drugi strani tako izžeta, da se po cele dneve prekladam kot smrkelj, iz enega v drug kot.

Prou grozn se počutim.

Seveda nimam spet nič kaj posebnega za pokazat, nič kaj posebnega za povedat...pa vseeno teden ni bil brez posebnosti.

Že dalj časa me spremlja nek čuden svojevrsten kaos...vsemogočen in nenadzorovan.

Najbrž sem se nalezla hčerine euforije okoli predstave, jo spodbujala in ji bila ter sem ji še v moralno oporo. Komaj sem čakala premiero, da se vse poleže...pa se ni...

...namesto šampanjca, je ob koncu, predstava odprla vse možne ventile Slovencelnov...in priča sem kupu nebuloz, ki jih je človek zmožen bruhnit po drugem, zaradi lastne zaplankanosti, nerazgledanosti in nesposobnosti.

Res mi ni jasno, kateri kmetje so kupovali karte?!?...da so pričakovali napisane avtorje, tud že zdevnaj pokojne, kot je Frenk Sinatra!!!! To je res mal preveč, tud za Slovenceljne!

Res ni mi jasno, da ne znajo ločit med požrešnim organizatorjem, ustvarjalnim koreografom in vsestranskimi plesalci. Za njih so vsi isti, vsi enako pokvarjeni...vsi enako krivi.

Če kaj, je moja hči iz tega šmorna odnesla večja jajca.

Debelo kožo, pa ima že kar lep čas...tudi po zaslugi tako razvpite Mojce.

Ena od redkih pozitivnih stvari pri tem absurdnem tednu...je tudi ta, da me je Petra spomnila, da je že davno nabavljena srebrna glina, komaj še dobra...

Zato sem se je končno lotila.

Še predno sem začela, sem si dovolila da kaj zajebem...tko čist zares, sm se odločla da bom vrgla tud kaj v smeti, če bo treba.

Lena kot sem, si niti nisem pogledala kakih navodil, niti nisem prebrala priloženih...delala sem po občutku in spominu. Niti si nisem prav precizno izdelala načrta, le v glavi sem si okvirno zamislila nekaj organskega, napokanega, podobnega luknjasti površini lune...skratka nekaj robustnega, nič kičastega in spedenanega. Nekaj takega, kar očitno odraža moje trenutno stanje.

In?

Začuda, me je srebrna glina pustila popolnoma hladno...čisto nič navdušeno, nič motiviano in inspirirano.

Kot prvo, vsebina paketka je tako majhna, da sem kar pobulila ko sem jo odprla (tukaj je res malo muske za kar nekaj denarja)...tudi material sam, me ni navdušil...ne pred ne po pečenju.

Nastal je talele obesčič:

...zanalašč poln razpok (ja, te se pa tukaj res lepo in lahko nardijo), kraterjev, nepobrušen in neobdelan. Po eni strani mi je všeč, saj je nastal točno tak, kot sem si ga zvizualizirala-tak organski...po drugi pa mi ni nič posebnega.

No mogoče se v kratkem odločim in ponucam še kar imam...materialu dopuščam namreč možnost, da nisem ravno prave volje in me zato ni fasciniral.

Bomo videli.

Vsebina...

...bodočih delavnic.

Pomešane, nahitroskupvržene, pa še vedno ne vse...brez spremnega besedila...brez podnapisov kaj kej je...

Vseeno upam, da vam bodo slike v pomoč in vam vsaj približno povejo kaj bomo počele :P

Nedelja...

...ponavadi že zjutraj zadiši po lenobi. Crklanje pod dekico ob šalci kave in obveznim čikom med prsti, je sicer moja vsakodnevna rutina, a ob nedeljah ima ta faza prebujanja en prav poseben žmoht. Najbrž ravno zato, sem cel teden vztrajno raztresala napačne informacije in nikakor nisem mogla izustit, da se dobimo v nedeljo, ob 5ih zjutrej.


Pa smo se (no skoraj ob 5ih:P)..in smo šle. Prvo smo odbezljale v Lohatec, potem do Kiči-piči palm (pred katerimi se ob 7h zjutraj sesa parkirišče :))))) in na koncu sred dopoldneva pristale v Vicenzi.

Če matematično ponazorim našo pot do tja:
smeh X (opisovanje naših jutranjih dogodivščin+ugotavljanje kaj vse je sleherna od nas pozabila doma+obnavljanje spominov na prejšnja potovanja+smeh)


Skratka, že na poti do tja sem ugotovila da še nisem inkontinentna:)))


Prišle smo do naše meke in se kot prave vernice zakadile k vsakemu oltarju posebaj. Odmolile smo par oooohov in aaahov, po možnosti prispevale v njihovo mošnjo za kak molitvenik...in odbrzele naprej.
Letos me v bistvu niti niso premamili oltarji nakita, štemplov in papirja....še manj pa cvernov, vezenja in volne.
Boh mi pomagi, ampak letos sem častila luft, zapakiran v škatle :P


Minil je dan in če me nebi bolele noge, niti nebi vedela kam je izginil.
Enkrat si bom namontirala števec kilometrine, ker toliko prehodim le 2x na leto...in prav zanima me koliko je to.


Potem je sledil še večerni piknik na parkingu, ki ima prav poseben čar in je tradicionalno začinjen z šnofanjem po vrečah, klepetom o nabavi, vzdihovanjih kaj vse bi še imele in spretnim zlaganjem robe za lažje zapiranje prtljažnika:)))


Pot nazaj je spet minila v podobni enačbi kot prej, skupni imenovalec je bil isti le teme so bile malo drugačne...res malo:))) Tudi iskanje Lulu postaje je imelo svoj čar, pa vonj tudi:P...pa seveda ugotovitev, kako bi nam vsem pasal odmor v Fužinskih toplicah :))))


Kuhano vino nasproti Kiči-piči palm je bila pika za konec, poslovila sem se od prve...pa na pol poti od druge...pa potem na parkirišču, pred že zdavnaj zaprto štacuno še od 2h...in pred ograjo še od ene. Končno sem se vselila nazaj domov...
...in pred spanjem ugotavljala koliko obraznih in trebušnih mišic premorem. Če me nebi bolele, niti vedele nebi da jih imam :P



Na koncu sem izgledala in tudi počutila sem se, točno tako kot talele moja karta za sejem:





...zmečkana,
...scefrana,
...oguljena do nule (opa 5centov, sem še mela!),
...z ogromno kodo lepih spominov in pobožnih želja za naslednjič :P


PS: posebej se zahvaljujem moji dragi prijateljici, ki me je prepričala da sem sploh šla...Petra HVALA!

Tiralica

Močno ga pogrešam.

Nujno ga potrebujem!

Koga?

Ja, Čas vendar!

Čas, je gospod srednjih let, ki se me dosledno izogiba. Nikakor se ne srečava, bolj ga iščem in potrebujem, večja je verjetnost da ga ne najdem :(

Prosim vas, če ga kje srečate mi ga po hitri pošti posredujte...poštnino plačam sama:P

In kaj sem počela vmes, prej in pol...mah velik in hkrati nič.

Predvsem sem iz naključij delala postopke...











...na delavnici iz rok spulila talele čudovit bodoči obesek Jesenskemu listu (pupa HVALA!)...








...in bila pri eni fejstni dečvi na obisku, ter ji v zahvalo za vse nasvete naredila prstan...

Včeraj pa sem preživela tudi najbolj čudno noč kar jih je bilo.
Od 9h zvečer je vse skupaj močno spominjalo na Zono somraka
...prvo mi je moja Gajbica sred ceste odpovedala pokorščino, potem pa še lepič.
Za nameček sem se spet porezala in zažgala bunkice, ko sem hotla zlimat nekaj mi je razneslo še tubo od dvokomponentnega lepila in sem drgnila mizo u kuhni k blesava...pol sem pa omagala in se nehala upirat. Spat sm šla.

...danes so mi Gajbico odpeljali na remont...bunkice so pobrušene, prst poflajštran, lepič pa spet dela kot da nič ni blo.


Skratka, kot vidte mi ni dolgčas:P

Ustvarjalna prčkalnica No4

Jap...spet.:P
Spet, smo se dobile in se lulale od smeha.

Tokratno delavnico so zaznamovala zelo globoka in pomambna spoznanja:

-ni vse kar je podobno čokoladi za v usta :))))
-da včasih tud keri kaj in kdaj ne pride :)))
-da je važn če je vlažn in važn je da je glaaaaaaaaaadkooooooooooo:)))
...pa še kaj, ki lih ni za javnost:)))))))

Tokrat smo se spopadle z Mokume gane.

Naša fotoreporterka (ki ima vedno polne baterije:))) Kreal je tkolele dokumentirala dogajanje:




Prevaljala sem tolk transparentnega Fima naenkrat, k ga še u življenju nisem...kdo mi je pa kriv, če moja mašina ne trga na najnižji debelosti...pa tud mal hitrej je šlo na tak način vse skupaj (itak da ja, hahahaha)

Na koncu smo spečene delčke tudi pobrusile in ugotavljale, kolk je vse glaaaaadkooo...:)))

Tolele je nagradica za tokratno domačo nalogo:




Nagradico je tokrat dobila Namo...ČESTITAM!


Tokrat so moje pridne punce dobile malo drugačno nalogo. Tokrat njihove naloge ne bodo ostale njim, ampak se bodo spomladi skupaj z ostalimi Stekleničkami upanja razdelile onkološkim bolnikom po Sloveniji. Več o akciji si lahko preberete tukaj:http://steklenickeupanjaslovenija.blogspot.com/
Tkolele so se tokrat potrudile moje zlate tačke:


Škrga



Jesenski list



Kreal



Aknela69




Lili




Namo:




Tanc




Didi:

Hmmmm...

...očitno se zelene še nisem otresla:P

...je pa taka mal bolj jesensko zelena...recmo :))))

Štos tehle knofov je, da so to ostanki zelene, transparentne in perl bele.

Ko so tako ležali na mizi mi živc ni dal mira in sem jih povaljala, sestavila in oblikovala . Nič posebnega niso izgledali, šele ko so bili pečeni, so pokazali svojo lepoto in z brušenjem svojo globino.

Hec...kako velikokrat se meni to dogaja.

Na vseh področjih.

Tam kjer najmanj pričakujem.
Tudi pri ljudeh.

Ustvarjalna prčkalnica No3

Jap, vmes je bil tudi četrtek, ko smo se spet dobile...mele smo se točno tako kot se mamo vedno: SUPERORNGFAJN!

Tokrat smo se učile kako se dela in reducira Fimo klobase.

Seveda sem nazorno razlagala kako je treba pritisnit, povaljat in kaj narest da se nam vzorec klobase ne deformira...in vse to ob odprtem oknu.

Blagor se mojim sosedom, sm jih spet u dobro voljo spravla:)))...ziher so prepričani, da smo se šle malo šolo drk..ja. Sploh mi je komentar ene izmed šolark ostal v spominu: "Jest mojga nikol na mizo ne vržem!"...:)))

Prvo smo se spravile narest takele rožice:

Kot je iz spodnje slike (avtorica Kreal) razvidno, so šolarke nardile vse do pikice prav:

Ko smo vsaka svojo baso zreducirale, pa smo se zakadile še v ekstruder in naredile še takele retro basice:

Iz te base smo naredile par enako velikih bunkic, za domačo nalogo pa so učenke morale narest vsaj eno bunkico iz cvetne klobase in sestaviti obesek za ključe.

Talele spodnji obesek je pa za nagradico:

Še slike DN mojih učenk:

Jesenski List

Nenika-Neža

Namo

Škrga

Kreal

Tanc

Didi

Aknela69

V tem tednu se zopet dobimo...komi čakam!

Tele periodične doze smeha so me čist zasvojile :)))

Še poročilo žrebanja nagradice za DN...tokrat je žreb določil Kreal, ki se je novega obeska za ključe zelo razveselila. Čestitam!