On moj profesor iz Oblikovne, ki je bil vedno kritičen, direkten, provokativen...in me je v šoli vedno spravljal do roba pameti...sposobnosti...samokontrole.
On, se je ustavil!
Ponovno sem se počutila kot šolarka. V tistem hipu so mi šli čez glavo vsi trenutki negotovosti, vse seminarske naloge, ki sem mu jih s potnimi dlanmi izročala v presojo...vse njegove konstruktivne a sila provokativne kritike, ki so me žgale...spodbujale mojo trmo, da je vztrajala, se mu dokazovala in se ni uklonila, obupala.
Za zaključni izpit sem delala CGP (celostno grafično podobo) za linijo moške kozmetike. Naredila sem vse, od raziskave tržišča, do raziskave materialov, možnosti razreza kartona, ekonomičnosti transportnega pakiranja...pa vse do javnomnenjske raziskave naključno izbranega vzorca.
Nikoli ne bom pozabila njegovega komentarja ob prvih skicah, pri prvi konzultaciji: TO! Končno ena, ki si upa združit erotiko z moškim svetom! Tale bradavička in razkrečene noge bodo hit!
Lahko si me predstavljate...tisti hip niti nisem dojela čisto nič drugega, kot to da sem šokirana.
Potem sem...ko mi je razložil, da je odprtina kartonske embalaže asociacija na razkrečene noge, bunkica pa bradavička.
Njegovo dojemanje sveta in njegova drznost sta me vedno šokirali. Fascinirali!
...in ta embalaža je bila do te nedelje zakopana med vso kramo v kleti...tako, da tudi pod razno ni mogla postati hit :))
In po vseh teh letih, ga je pot pripeljala do mene...ponovno je bil tu, pred menoj.
Pristopila sem do njega, ga ogovorila in čez obraz se mu je razlezel prešerni nasmeh.
Še vedno je imel tisto nekaj v očeh, še vedno sta mu notri sedela 2 hudička, ki sta zvedavo opazovala moj nakit, embalažo mojega nakita...in Petrine obešanke.
Zalotila sem se, da pričakujem provokacijo, da čakam na njegovo meni tako znano reakcijo, na kako erotično prispodobo...na kritiko, ki me je ponavadi vrgla iz tira in me hkrati utirila po svoje...
Ob ogledovanju je izustil le kup čisto običajnih komentarjev, zanimalo ga je le tisto kar zanima tudi vse ostale-navadne, nič posebne, nič drugače dojemajoče opazovalce...nekaj tako neposebnega od njega res nisem pričakovala!
Izmenjala sva še par osnovnih podatkov...in že je odšel naprej.
Spremenjen.
V mojih očeh.
Vrgla sem ga namreč iz prestola strahospoštovanih osebkov mojega življenja.
