Od vedno sem cmokala, da si sebe ne prestavljam
ustvarjati po naročilu, v velikih količinah, brez razmišljanja o designu...skratka bit tekoči trak iz katerega bodo leteli končni izdelki.No pa sem, spet sem se najedla zarečenega kruha...ugotovila sem da sem se za dober denar pripravljena tudi prodat.
Ko je Petra prišla na dan z predlogom, da narediva 800 zapestnic v 9 dneh, sem skoraj padla okoli.
Kot prava 100% ponotranjena blondinka, sem si šla prvo izračunat da moram 1200...alo 1200 perlic požičkat, 800x stisnit ene in druge štoparje in še 800x nataknit rinkice, pa odrezat 800 zajl na mero, pa dodat karabinčke...
Takrat me je zapeklo, močno me je zapekla glava.
Itak, da sem imela sprva polna usta strahu, ne
sigurnosti in dileme...pa sem se vseeno odločila, da zagrizem...pa kar bo pa bo. Iz vsega skupaj, sem si naredila en tak osebni izziv...osebno preizkušnjo, če to zmorem...če sem sposobna toliko kontrolirat sebe in delat kot avtomat.In ...
...gre, itak da gre.
Sploh ni take panike...malo mam žuljaste tačke, ampak to je pa tudi vse...celo ponosna sem nase, da mi bo uspelo, da bom mogoče naredila celo kako uro prej kot sem sprva računala.
Ni kej kva...očitno je tudi mojemu svetu začel vladat en papir, ki se mu reče denar.
