sobota, 30. julij 2011

petek, 29. julij 2011

Moj resnični svet...

...pa se vrti napej...in se sploh ne vrti le in samo okoli pravljičnih uric :P
Od kar se je shladilo sem uspela realizirat kar nekaj idej, uspela v trdno obliko spremenit kar nekaj plahtic in jim dati dokončno obliko. Spet imam cel kupček za lakiranje pripravljenih bodočih delov nakita ;-)
Ker vem kaj mi bo kmalu prinesla prihodnost, pridno izkoriščam to malo hladnejše vreme in upam, da se temperature ne bodo še kmalu dvignile.






Upam, da mi prej uspe prit na zeleno vejo...in bodo škatle nedokončanih izdelkov koooooooooončno prazne:P

Pravljične urice...4.del

Ja, spet  je na vrsti naša pravljica...ponovno se udobno namestite ter pozorno poslušajte ;-)

Predno vam pričnem pripovedovati naprej, naj napišem le še krajše opozorilo: 

Ob poslušanju današnjega dela raje odložite vse ostre predmete, v bližini vaših tipkovnic naj ne bo tekočih substanc in če imete visok pritisk vam priporočam da vzemite kako pomirjevalo, ker vam bo današnji del pravljice pritisk le še  povečal ;-)


No pa začnimo :P


Kljub vsem tem spominom in kljub vsem na novo porajanim vprašanjem, naša blontna Naivka ni mogla verjet, da bi bilo v njenem kraljestvu lahko kaj zelo narobe. Ni verjela, da bi njena dobra spletična Srebrnačrnolaska lahko naredila kaj grdega, da bi spletična hotela njej kaj slabega.

Blontna bedakinja Naivka, se je kljub vsem alarmom, kljub tuljenju njene intuicije, prepričala, da ima pri vsem skupaj sigurno prste vmes le ga. Pomota oz. njen mož Nesporazum...da sigurno ni nič hudega in da je pač ga. Pravljičarka verjetno spet kaj narobe razumela.

Ker spletične Srebrnečrnolaske ni mogla poklicati, ji je poslala sporočilo in jo obvestila, da se je ga. Pravljičarka oglasila njej, ter ji priložila sporočilo od ga. Pravljičarke. Naivka je prosila spletično, da ji sporočilo prevede, takoj ko bo lahko, takrat ko se vrne v njeno kraljestvo.

Ko se je spletična tisto noč vrnila, jo je njen g.Mobi poklical in sporočilo je prevedla Naivki. Natresla ji je cel kup lepih besed, pisanih pohval, skorajšnjih dogovorov..vendar prevod ni vseboval ključnega stavka sporočila! 
V prevodu spletične niti z besedico ni bila omenjena skrb ga. Pravljičarke!
Naivka je bila takrat tiho, spletični ni omenila, da ve da je vsebina sporočila malo drugačna, da ima tudi pomembno sporočilo…takrat je Naivka vedela, da je nekaj RES pošteno narobe.

Minilo je še neskončno veliko sekund, kar nekaj minut...in celo kak dan, predno je Naivki njen g.Mail sporočil, da ji je prinesel vsa sporočila od ga. Pravljičarke.

Naša Naivka je takoj poklicala vse svoje sluge na pomoč in vsem trem: GPrevajalniku, g. Wordu in Babelfishu, dala v branje vsa sporočila, ki ji jih je tisto jutro prejela.

Ko so sluge naši blontni Naivki prebrali vsa sporočila, jo je zadela ogromna krogla, ki jo je izstrelil top Resnica.
 Prav v sredino čela, na sredini njenega bedastega, blontnega, preveč zaupljivega čela je krogla naredila ogromno luknjo, kamor bi lahko namontirali rogove cele črede najbolj plemenskih oslov iz njenega kraljestva. 

Namreč vsa sporočila, ki jih je spletična kmalu po prvem sporočilu poslala ga. Pravljičarki, v resnici sploh niso imela več vsebine, ki jo je »poznala« Naivka!

Glavna tema sporočil ni bila Naivka in dogovarjanje okoli njene pravljice. Večina sporočil je bila veliko daljša in so govorila le o tem kako bi spletična Srebrnačrnolaska bolje odigrala glavno vlogo. Spletična je od tistega sporočila, ki ga je ga. Pravljičarka napisala, da za njo nima pravljice, postala ekspert tudi na področju naše Naivke.

V teh sporočilih, je Naivka našla podatek, ki ga ji je spletična po nesreči bleknila tistega jutra, videla je zakaj je spletična tistega večera tako vehementno opletala z scenarijem, saj ga je točno takega že poslala ga. Pravljičarki…videla je tudi zakaj so spletičnine dolgoletne želje dobile formo hipnih odločitev, saj so te odločitve imele veliko vlogo v predstavitvi profesionalnosti spletične Srebrnečrnolaske.
Iz sporočil je bruhala le še spletičnina profesionalnost, njena sposobnost in njena prednost pred Naivkinimi vrlinami. Spletična je sebe opisovala kot vseveda, ki ga vse ustvarjalne trgovine v Sloveniji poznajo in vabijo k sodelovanju...opisovala se je kot strašno poznano osebo v Sloveniji, z zelo dobrimi vezami v vseh firmah po Sloveniji, ki imajo ustvarjalni material. V enem zadnjih sporočil, se je celo obregnila na Naivkine delavnice, češ da to Naivka počne popolnoma neprofesionalno, le za mizo svoje kuhinje?!?
Spletična se je prikazovala kot velikodušna profesionalka, ki je tako dobra, da bi zaslužek od glavne vloge delila celo z našo blontno Naivko.
Vse kar je ostalo od dogovarjanja okoli Naivkine pravljice je bilo skoraj le samo še naslov sporočil in pa začetek vsakega sporočila, kjer je pisalo da se Naivka z vsem, kar spletična piše, strinja!
Posod je pisalo da se Naivka z vsem strinja!!!!

Naivka je ob vsem šoku  lahko le kriknila :
"KWAAAAAA??????????"







Tako...pa je naše tokratne pravljične urice spet konec :P


Še malo pojasnilce Anonimnemu:
Odločila sem se, da RES popolnoma prekinem kakršno koli komunikacijo...zato, na tvoje komentarje ne pričakuj več mojih odgovorov...v primeru, da se bodo kometarji brez podpisa nadaljevali, jih bom pričela brisati ;-)
Pa lep dopust še naprej ti želim Anonimni ;-)

sreda, 27. julij 2011

Pravljična urica...3.del

 Tako je, spet je čas da se udobno namestite in pazljivo poslušate nadaljevanje ;-)




Še predno pa vam povem nadaljevanje Moje pravljice, bi rada še nekaj poudarila!

Izjavljam: 
VSE OSEBE in VSA njihova IMENA v pravljici z naslovom Moja pravljica, 
SO IZMIŠLJENA.  
Vsakršna podobnost z resničnimi dogodki in resničnimi osebami je zgolj nenamerna in slučajna. JAZ vsebino Moje pravljice LE PRIPOVEDUJEM. 
Domislil in naredil  jo je, na osnovi svoje bujne domišljije avtor,  ki se podpisuje 
z psevdonimom g. Moje Življenje.
Klavdija Kurent

Tako, upam, da je zdaj vsem vse jasno!

To sem napisala zato, da se vse princeske Naivke in vse spletične Srebrnečrnolaske, ki ste se v Moji pravljici mogoče našle, ne boste več počutile tako zelo javno izpostavljene in vam ne bo več treba grozit z vašimi zmaji Čuvaji, ki da znajo tako zelo, zelo, zelo velike ognje zakonov bruhat.



Torej gremo naprej?
Ja?


No, našpičite svoja ušeska in dobro poslušajte :P






Po prvem sporočilu, ki ga je spletična v Naivkinem imenu poslala...se je vse pričelo dogajati po nekem  periodičnemu sistemu, nekemu pričakovanemu zaporedju. Sporočila je g. Mail prenašal sem in tja, ga Komunikacija je večinoma nemoteno tekla svoje kroge...in vsak prevod spletične je za Naivko vseboval besede obarvane v celotno paleto mavrice, vse je bilo super in lepo.Za našo princesko Naivko se je njen že tako lep svet spremenil, v njenem kraljestvu je bilo vsak dan več dišečih cvetov in plevel je izginjal, ptički so ji peli cele dneve in noči...vse je bilo mehko, udobno, prijetno toplo... naša Naivka je bila prepričana, da se je njeno kraljestvo spreminja v 7 nebesa!

Na vsake toliko je Naivka prosila spletično, da ji Fw sporočilca od ga. Pravljičarke in odgovore na njih, da  bo imela vsa ta sporočila tudi ona, da jih bo lahko spravila. In na vsake toliko jih je res dobila...ne sicer vsa Fw, ampak imela pa jih je. Sporočila je Naivka vsakič skrbno shranila v šatuljico, kot suho zlato, kot se spravijo vsi veliki dragulji življenja, vsi nepozabni spomini.
Naivka take zaklade v šatuljici potrebuje, saj kadar ji njena prijateljica Samozavest pokaže pete, jo pogled na te zaklade pomiri, okrepi in ji daje novo moč...
In tako veselo, razigrano, barvito in s petjem popestreno so minevale Naivkine sekunde, minute, ure, dnevi, tedni...tako je minilo pol meseca....dokler ni ga. Pravljičarka naenkrat obmolknila.

Tedaj, ko je bilo čakanje na odgovor ga. Pravljičarke najtežje, ko je črv g.Nesigurnost najbolj glodal Naivkino prijateljico Samozavest, so Naivki sporočila pomagala...sluga GPrevajalnik, ali g. Babelfish sta ji sporočila prebirala in Naivka se je lažje prepričevala, da je vse vredu in da ga. Pravljičarka verjetno le na dopustu.

Vse do malega sporočila, ki ji ga je od ga. Pravljičarke, po dolgem času, ponovno prinesel g. FB.
Princeska Naivka je vsa začudena prosila GPrevajalnika naj ji prevede to sporočilo, za vsak slučaj pa je sporočilo dala v branje tudi g. Wordu.
Namreč Naivka ni pozabila, kako zelo počasno brihten je ta njen sluga GPrevajalnik in mu v celoti nikoli več ne bo nič zaupala.
Ko sta ji g.Word in sluga GPrevajalnik tako istočasno brala isto sporočilo, sta bila skoraj v celoti identična.
Skoraj, pravim zato ker Naivka ni smela upoštevati  GPrevajalnikovih  nemogoče tvorjenih stavkov ala:"Jaz bom bil šel, ko mogoče sem prišel"
Le v tem primeru, ko je tvorbo stavkov GPrevajalnika zanemarila...je od obeh slišala eno in isto sporočilo z  vprašanjem: "Se res z vsem popolnoma strinjaš in si z vsem seznanjena?"

Ko je naša Naivka to slišala je v trenutku, kot velika gmotasta žlabudra padla iz 7 nebes, naravnost v klet!

Vklopilo se ji je vseh 70 alarmov na enkrat, 
skotalila se je čez vseh svojih 7000 dvomov
in naenkrat je imela 70000 vprašanj!


Spomnila se je rdečih luči, ki so se ji prižgale tistega jutra, ko se je spletična Srebrnačrnolaska prvič nekam čudno izvlekla iz mimogrede omenjenega podatka, ki ga naša Naivka od nje nikoli prej ni slišala. Tudi na takratno pojasnilo spletične, da je Naivka podatek narobe razumela in da ona to ni rekla, se je spomnila.
Spomnila se je, da je ga. Pravljičarka nekega večera ravno med njunim pogovorom spletični napisala:" Ne razumem" in takratnega komentarja spletične:"Ta res nč ne razume"

Spomnila se je tudi čudnega večera, ko sta jo spletična Srebrnačrnolaska in Cirilova mama istočasno obiskali. Večera, ko so bila spletičnina usta polna velikopoteznih načrtov, ko je njen jezik opletal o scenariju za čisto drug film in spomnila se je svojih takratnih besed:" Počakaj, počakaj! Sedaj je prvo pomembno določit mojo vlogo v Moji pravljici! ...šele potem se bomo pogovarjali, če bo prostor tudi za tvojo vlogo, o % in o vsem ostalem! Zaenkrat ga. Pravljičarki o tem nič ne piši."
Spomnila se je, da je sila čudno, da so se spletičnine, sicer dolgoletne želje, spremenile v hipne odločitve, ki so se rodile ravno sedaj...


Zasuta z vsemi temi spomini, ki so sprožali le nova vprašanja je Naivka preko g. FB-ja poslala ga.Pravljičarki prošnjo:" Mi lahko prosim pošljete vsa sporočila do sedaj preko mojega g. Maila?"


Tako...več v naslednji pravljični urici ;-)

ponedeljek, 25. julij 2011

Pravljična urica...2 del

Vas zanima kako gre pravljica naprej?

Ja?

Udobno se namestite in pozorno poslušajte...

Naša blontna Naivka je torej  tuhtala, tuhtala in tuhtala.
Pa se je vmes zrajtala, da ji mogoče lahko pomaga njen g.Mobi z svojimi poznanstvi.
Mobi ji je priklical kar nekaj znancev in prijateljev, ki mogoče malo bolj pogosto gledajo Tv nadaljevanke oz. so se jezika ga. Pravljičarke naučili na počitnicah, morda celo v šoli. Naenkrat je Naivka zagledala njeno ime! Ime dekleta, ki je bila nekoč najlepša v naši deželi in od nedavnega točno ta jezik obvlada v nulo. Poslala ji je drobceno sporočilca z prošnjo...in lepotička ji je prevedla to tako pomembno sporočilo od ga. Pravljičarke, ki je zgledalo res točno tako, kot zgledajo vsa pomembna sporočila.
Ko je naša Naivka prejela prevod sporočila, se je pri vsaki prebrani besedi posebaj zahvaljevala unemutamgor, da ima na svoji glavi namontirana tudi ušesa. Ker, če ušes nebi imela bi se ji, glava razpolovila na pol :)))
Ko je Naivka prišla do zadnje pike, jo je ponovno katapultiralo iz stola, ponovno ji je srce zaigralo, kri ji je butnila v glavo in svojega veselja ni in ni mogla skriti. Od sreče je cepetala z nožicami in usta so se ji zamrznila kot na Batmanovem Yokerju. En sam, od ušesa do ušesa velik, nasmeh jo je bil!

Ko se je Naivka psihično pripravljala, da bo sama odgovorila na to tako posebno pomembno sporočilo v njenem življenju, jo je g. Mobi opozoril, da jo kliče spletična Srebrnačrnolaska.
Ker je bila naša Naivka še vedno močno, močno in še bolj močno navdušena, je seveda takoj sčvekala spletični kaj se ji dogaja in kako je navdušena...in kaj to pomeni za njeno nadaljno kariero...in kako je svet lep...in kako je v dvomih, kako ji čez možgane vrta vprašanje:" Pa kako da je ga. Pravljičarka izbrala ravno mene?" ....in da sredi noči sliši ptičje petje in čuti toploto sonca...
Takrat, ravno takrat ko je iz naše Naivke bruhalo, kot voda bruha čez Niagarske slapove...takrat jo je spletična spomnila, da tudi ona ta jezik zna. Spletična je bila takoj pripravljena Naivki prevajati, ji pomagati pri komunikaciji...in bila zelo vesela za našo Naivko in ponujeno ji vlogo v pravljici.

Naivka je spletično Srebrnočrnolasko sprejemala tako kot je, niso ji bile vse njene lastnosti všeč...ampak naša Naivka taka je: kadar koga sprejme v svoje kraljestvo, ga sprejme z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi, z vsemi njegovimi potovalkami vred.

Srebrnačrnolaska je na vrata Naivkinega kraljestva pred časom potrkala na prav poseben način, na način katerega Naivka v njenem življenju princeske ni bila vajena. Podarila ji je ogromno starega odvečnega materiala, ki bi drugače romalo v smeti...za Naivko pa je bil ta material cel zaklad in ji je naredil božič sredi leta. Spletična se je počasi trdno zavlekla v Naivkino kožo kot klop, ki ga sprva niti ne opaziš...dokler te ne začne srbeti...takrat pa ga že težko odstraniš.
Naivka je vedela, da se bo zaradi vseh podarjenih stvari, ki ji jih je spletična dala, vedno počutila nekaj dolžno...zato je za spletičnine želje vedno našla čas, ji bila na voljo za brainstorminge (iz enega so se rodile pohvale v Pragi), za kazanje kakih tehnik, molčala je ko si je prerisala "ribico", zamolčala je njene grde obsodbe drugih...naša Naivka, je bila velikokrat preveč potrpežljiva, preveč dobra in bila je  tiho, tudi takrat ko sploh nebi smela biti tiho.
Tudi sedaj je Naivka sama ponudila spletični Srebrničrnolaski, da ga. Pravljičarki pri naslednjem sporočilu predstavi svoje delo, svoje znanje, ker nikoli ne veš...mogoče pa lahko ga. Pravljičarka napiše kako pravljico tudi zanjo.
Naivka je bila tudi žalostna z spletično, ko je ga. Pravljičarka odgovorila, da so spletičine stvari zelo lepe, ampak da jo ne zanimajo in da za njo zaenkrat nima pravljice.

Naivka niti v najbolj odpuljenih morastih sanja ni pričakovala, da se lahko zgodi kar se je potem zgodilo....





Tako, toliko za enkrat...več na naslednji pravljični urici :P

sobota, 23. julij 2011

Popolna oprema...

...za na sejem je narejena :P
Torbica, etui za vizitke, "španga" za denar,zapestnica in ogrlica...vse v istem stilu, vse v meni tako ljubih kačicah...vse narejeno zame . Rada se imam, ko se imam tako rada :D



 Zdaj bi samo prosila unegatmgor da ugasne dež in mi razkazovanje moje nove opreme na sejmu omogoči ;-)

Pa se je pravljica začela pisat!

Vesela? Ja, v bistvu sem...zdaj sem. In še vedno pravim:"Ima boga!" :P
Vesela sem zato, ker pravijo:"Začetek slab, konec dober!"...vesela zato ker me je Pravljičarka opozorila na to "da ima Art Silver clay v tistem 1% orngfejstvelikgnilobe v sebi"...vesela sem ker sem že sedaj zavohala in odkrila kaj in kje smrdi na Fužinah...in vesela, sem da so nekateri moji dvomi končno dobili ime.

Vas zanima kakšna je pravljica do sedaj?
Sam začetek ima kar nekaj pristnih prvin komedije, potem se vse skupaj kmalu prevesi v monolog neuslišanega aktivista, ki ima kmalu prav ne pričakovan dramatičen zaplet z pridihom grozljivke, najbolj neokusnega psiho trilerja in popolne znanstvene fantastike hkrati.


Vam jo začnem brat?
Vas zanima?

No pa začnimo :)


Nekoč, ne tako zelo dolgo dolgo nazaj, so nedaleč od tu, pa tudi ne od tam, srečno živeli blontna princeska Naivka, tuje govoreča spletična Srebrnačrnolaska in uresničevalka pravljic Pravljičarka.


Nekega čistoničposebnega dne je vsevedi ata Facebook alias FB sporočil blontni Naivki, da jo v nabiralniku ob poti do zvezd, čaka sporočilce od Pravljičarke.
Naivka je veselo zacepetala z nožicami, poskočila v zrak, se trikrat zavrtela na peti in na ves glas v notranjosti zavpila:" Svet je lep!"
Poslala je slugo GPrevajalnika da ji sporočilo prinese in prebere. Groza! GPrevajalnik je med tekom do nabiralnika in nazaj sporočilce 7x obrnil, ga 7x preložil iz ene roke v drugo, 7x mu je padel na tla in 7x ga je prepognil. Seveda ga zaradi tega ni in ni mogel princeski prebrati tako da bi sporočilo imelo rep, glavo...ali pa kaj vmes. Vsa razdražena, v dvomih in nestrpna je princeska Naivka tabutastemu GPrevajalniku, naročila naj jasno, pa vendar prijazno odgovori Pravljičarki.
V upanju, da bo naslednje  sporočilo imelo vsaj glavo, rep...ali pa vsaj kako kocino na pravem mestu vmes, je vse zadržala v sebi...in ni nikomur povedala za sporočilce, niti njenemu tako ljubemu kovtru za lahko noč ne.

In kmalu, že čez 2 dni se je ata FB zopet znašel pred našo nestrpno blontno Naivko z sporočilom od Pravljičarke v roki.
Tokrat je Naivka pri branja uporabila slugo Babelfisha. Ojoj, spet napačna odločitev! Babelfish je brbotal, šprical in cmokal celo večnost...ker je sporočilce toliko časa obračal in gledal, se ga več ni dalo prebrati in ugotoviti  kje je glava, kje je rep...in kaj je karkoli vmes. Tokrat je Naivka sama napisala sporočilce, ga osebno predala  g.Mailman in mu naročila da ga brez obračanja, nepoškodovanega in celega dostavi Pravljičarki.

Ko je tisti dan padel v večer in se je prebudilo jutro, ter se je ponovno poslovil dan, so zjutraj zapeli prvi ptiči. Ata FB je pokazal Naivki novo sporočilce od Pravljičarke.
Bilo je dolgo, najdaljše sporočilce do tedaj…napisano na večih listih...zgledalo je tako posebno.Zgledalo je  točno tako, kot zgledajo vsa sporočila z posebno vsebino.
Ker je Naivka vedela, da ji butasti sluga GPrevajalnik in še bolj štorasti sluga Babelfish ne moreta pomagati, je napela svoje miniaturne blontne možgančke in tuhtala...tuhtala...tuhtala...



Je kaj stuhtala?
Lahko da tuhta še danes?


To zveste v naslednji pravljični urici .P

ponedeljek, 18. julij 2011

Ker vsi delajo torbice...

 ...sem se odločila da jo naredim še jaz. 
Ker ne šivam, sem jo naredila iz Polymer claya...logično ne :P


Ta mali kufrček-polymer clay bag,  je za posebne punce in posebne priložnosti ;-)

Take priložnosti kjer potrebuješ le mali prostor za mobi, kak robček, drobiž in cigarete...na poletni opravi pa ni žepov.

V takih primerih vam lahko pride prav takle mali kufrček...takle mali modni dodatek, ki si ga z ketnico obesite čez ramo...mu dodate pripadajoče uhane in zapestnico ali prstan...in že ste nared za sprehod po morski promenadi ;-)


Uživajte poletje!

petek, 08. julij 2011

Lent 2011

Kratek nauk te basni:
Vse ima svojo mejo in če jo pri lentanju krepko prelentaš, si orng zlentan :))))

Komu kaj jasno?
Men še manj :P


Jasno mi je le, da se jutr spet vidmo...na promenadi Mariborskega parka!
Pridte...lušn bo ;-)

sreda, 06. julij 2011

Pravljice...

...imam že od nekdaj rada.
Take napisane na papirju...in tiste brez papirja ;-)

Posebno všeč so mi take, ki se dogajajo ljudem okoli mene, take v katerih imam čisto majhno stransko vlogo, z enim stavkom ali dvema...take v katerih lahko pomagam postaviti kako vejico ali piko.

Tudi take pravljice imam rada kjer me ni, kjer samo opazujem in fantaziram kako lepo bi bilo biti del te pravljice, kako lepo bi bilo imeti prste vmes...tudi take pravljice, ki mi vzbudijo sanjarjenje imam rada.

Najbolj težko pa mi je verjeti v pravljice, kjer imam glavno vlogo jaz...takrat se vame prikrade nek pesimizem, neko čudno stanje skromnosti, ne samozavesti, 1001 dvom.... in ponavadi se pravljica v mojih očeh spremeni v čisto navadno ne ilustrirano krajšo novelo.



Tale svečnik na sliki je bil narejen že par let nazaj...takrat sem se dogovarjala, da bom napisala in ilustrirala pravljico...
Žal je želja počasi prešla v nedokončano zgodbo...v čakanje brez konca in brez smisla...tako dolgo, da je obvisela na prvi napol popisani strani ...



In danes...
Danes so se gore zganile, se premaknile, prekoračile meje in naredile pot kamor se vidi do mene.
Mičkene dečve iz mičkene Slovenije, ki zmedeno in plaho pogleduje v daljavo.

Je možno, da bom tokrat ostala v pravljici?

Ponovno je v meni 1001 dvom ...